izgubljeni zaslužek
Sentenca
Izgubljeni zaslužek kot oblika premoženjske škode predstavlja razliko med dohodkom, ki bi ga oškodovanec prejel, če škodnega dogodka ne bi bilo, in dohodkom, ki ga dejansko prejema po njem. Pri presoji upravičenosti do odškodnine iz tega naslova mora sodišče ugotoviti verjetnost nadaljevanja zaposlitve oziroma pridobivanja dohodka v nespremenjenih okoliščinah, pri čemer je odločilno vprašanje, ali bi oškodovanec brez škodnega dogodka ohranil svojo zaposlitev pri delodajalcu (174. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik o sodnih izvedencih in…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo utemeljenost zahtevka za izgubljeni zaslužek v kontekstu prekinjene športne kariere zaradi delovne nesreče, pri čemer je zahtevalo dokazano verjetnost bodočih dohodkov.
VDSS Sodba Pdp 805/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri ugotavljanju izgubljenega zaslužka ne smejo odšteti stroški prevoza in prehrane, ki so vezani na dejansko prisotnost na delovnem mestu, vendar pa se morajo v osnovo vključiti vsi redni dodatki k plači.
VSL Sodba II Cp 1962/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji izgubljenega zaslužka opozorilo na nujnost uporabe dokaznega standarda nadpolovične verjetnosti pri dokazovanju dohodkov, ki bi jih oškodovanec lahko ustvaril v primeru, da ne bi prišlo do škodnega dogodka.
VSL sklep II Cp 1249/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se presežek dnevnice nad dejanskimi stroški službene poti šteje za prihodek, ki ga je treba upoštevati pri izračunu izgubljenega zaslužka.
VSL sklep I Cp 1590/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pri dokazni oceni za izgubljeni zaslužek in rento ne zahteva stopnja prepričanja, temveč zadostuje večja stopnja verjetnosti.
VSL sodba in sklep II Cp 1261/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali bi tožnik brez škodnega dogodka ostal v delovnem razmerju pri zavarovancu tožene stranke.
VSL sodba II Cp 2882/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji izgubljenega zaslužka oceniti, ali bi po normalnem teku stvari prišlo do napredovanja ali pridobitve bolj donosne zaposlitve, ne glede na to, ali je družba, kjer je bil oškodovanec zaposlen, šla v stečaj.
VSL sodba in sklep II Cp 3062/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stečaj delodajalca ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče zaposlitve oškodovanca.
VSL sodba in sklep II Cp 2235/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati, da bi v prihodnosti pridobivala zaslužek kot šivilja, saj je šolanje opustila iz razlogov, ki niso bili povezani s škodnim dogodkom.
Sodba II Ips 164/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da delodajalec tožniku ni izplačeval vseh dodatkov, ne utemeljuje zaključka, da tožnik svojih pravic ne bi uveljavljal v prihodnosti.
Sklep II Ips 508/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo dnevnice kot del izgubljenega zaslužka, ker so bile delno namenjene plačilu za delo.
VSL sodba I Cp 862/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izkazal zanesljive verjetnosti zaposlitve pri konkretni tuji družbi, zato za to obdobje ni mogoče priznati izgubljenega zaslužka.
VSL sodba in sklep II Cp 698/98 — Višje sodišče v Ljubljani