izločitev dela zapuščine
Sentenca
Potomci zapustnika, ki so živeli z njim v skupnosti in s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače prispevali k ohranitvi ali povečanju njegovega premoženja, imajo pravico zahtevati izločitev ustreznega dela zapuščine (32. člen ZD). Ta del se ne šteje v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža, saj predstavlja povračilo za prispevek k premoženju, ki je bilo pridobljeno ali ohranjeno s pomočjo dediča.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je izdalo sklep o dedovanju brez razpisa naroka, na katerem bi dedinja lahko uveljavljala zahtevek za izločitev dela zapuščine zaradi svojega prispevka k ohranitvi premoženja.
VSC Sklep Cp 219/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Dedinja je zahtevala izločitev 3/4 zapuščine zaradi dolgotrajnega prispevka k skupnemu gospodinjstvu in oskrbi zapustnika, kar predstavlja samostojen zahtevek neodvisen od dedne pravice.
VSL sklep I Cp 727/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da mora biti tožbeni zahtevek za izločitev po 32. členu ZD nujno usmerjen na celotno zapuščino, in dopustilo izločitev deleža na konkretni nepremičnini.
VSM sklep I Cp 41/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnica lahko zahteva izločitev dela zapuščine na podlagi vlaganj v stanovanje, tudi če je bilo stanovanje predhodno vrnjeno v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža.
VSL sklep I Cp 650/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se izločitev lahko zahteva tudi za vzdrževalna dela, ki so ohranila vrednost zapustnikovega premoženja, ne le za investicijska vlaganja.
VSL sodba I Cp 836/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je jasno razmejilo med čustvenimi/osebnimi odnosi in ekonomskim prispevkom, ki je nujen za uveljavljanje zahtevka za izločitev iz zapuščine.
VSL sodba I Cp 3979/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za določitev alikvotnega dela zapuščine, ki pripada potomcu na podlagi njegovega prispevka, je treba ugotoviti tako obseg vlaganj kot tudi njihovo vrednostno razmerje do celotnega zapustnikovega premoženja.
VSL sodba II Cp 1754/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do izločitve, saj je bila gradnja objektov opravljena brez soglasja in proti volji zapustnika v času trajajočih medsebojnih sporov.
VSL sodba II Cp 265/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 32. člen -
Sodišče je poudarilo, da premoženje, ki je bilo predmet darilne pogodbe za primer smrti, preide na obdarjenca v trenutku smrti zapustnika in zato ne more biti predmet izločitvenega zahtevka.
VSL sodba I Cp 727/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o dedovanju, ker pritožnik v prvem postopku ni bil poučen o pravici do izločitve premoženja, ki ga je pomagal zgraditi, zato navedba novih dejstev v pritožbi ni bila prepozna.
VSK sklep Cp 145/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je nujno sosporništvo podano tudi v razmerju do sodedičev, ki zahtevek priznajo le delno ali pogojno.
VSL sklep I Cp 2190/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izločitve po 32. členu ZD ni mogoče zahtevati iz premoženja, ki ga je zapustnik že pred smrtjo daroval, saj takšno premoženje ne predstavlja več dela zapuščine.
VSL sodba in sklep II Cp 773/93 — Višje sodišče v Ljubljani