izločitev dokazov privilegirane priče
Sentenca
Uradni zaznamki o razgovoru s privilegirano pričo se izločijo iz kazenskega spisa, če se priča odpove pričevanju ali če gre za mladoletno osebo, ki ne razume pomena pravice do oprostitve pričevanja. Izjema velja le, če zaslišanje mladoletne osebe zahteva obdolženec ali če sodišče oceni, da je zaslišanje v največjo korist otroka (236. člen ZKP). V nasprotnem primeru so izjave, pridobljene v fazi zbiranja obvestil, procesno neuporabne, saj bi njihova uporaba pomenila obid pravice do oprostitve pričevanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je utemeljeno izločilo tudi t. i. reprodukcije vsebine uradnih zaznamkov, da bi preprečilo t. i. psihološko okužbo spisa.
VSC Sklep III Kp 95054/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravila o privilegiju pričevanja (vključno z zunajzakonskim partnerjem) v fazi zbiranja obvestil še ne uporabljajo na način, ki bi zahteval avtomatično izločitev dokazov.
VSC Sklep I Kp 26728/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo dopustnost uporabe uradnega zaznamka o razgovoru z mladoletno pričo in izpovedb policista ter socialne delavke o vsebini teh razgovorov.
VSK Sklep VII Kp 418/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izločitev izjave obtoženčeve hčerke, ker ni bilo izkazano, da bi se priča kot relativno privilegirana oseba v postopku odrekla pričevanju.
VSL Sklep V Kp 28487/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno izločilo dokaze, ker privilegirani priči (žena in mati obdolženca) na sodišču še nista bili zaslišani in se tako še nista mogli odreči pričevanju.
VSL sklep V Kp 31525/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se prepoved uporabe dokazov ne razteza na izpovedbe oseb, ki niso uradne osebe (npr. sosedi, znanci), četudi so te osebe informacije o dejanju pridobile od privilegirane priče.
Sodba I Ips 197/2002 — Vrhovno sodišče