izločitev kazenskega postopka
Sentenca
Sodišče lahko do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi razlogov smotrnosti odloči, da se kazenski postopek zoper posamezne obdolžence ali o posameznih kaznivih dejanjih izloči in dokonča posebej (33. člen ZKP). Izločitev predstavlja odstop od načela enotnosti postopka, ki sicer za sostorilce kaznivega dejanja zahteva enoten postopek in izdajo ene same sodbe (32. člen ZKP). Tehtni razlogi za izločitev so podani, kadar je dokazni postopek zoper enega od soobtožencev že zaključen, medtem ko sojenje zoper drugega zaradi procesnih ovir ni mogoče.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da je nevarnost zastaranja kazenskega pregona lahko utemeljen razlog za izločitev postopka.
VSRS Sodba I Ips 33622/2010 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 29. člen URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 3 ZKP · 178. člen ZKP · 178. člen, odstavek 4 ZKP · 33. člen ZKP · 33. člen, odstavek 1 ZKP · 331. člen ZKP · 331. člen, odstavek 1 ZKP · 334. člen ZKP · 334. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 371. člen, odstavek 2 -
Sodišče je izločitev postopka utemeljilo z dejstvom, da je bil dokazni postopek zoper eno obtoženko izčrpan, zoper soobtoženca pa sojenja zaradi bolezenske odsotnosti ni bilo mogoče izvesti.
VSC Sodba II Kp 9109/2011 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče pojasnilo, da se vprašanja glede morebitne prirejenosti dokazov (prisluhov) v izločenem postopku obravnavajo ločeno in ne vplivajo na pravnomočnost sodbe v preostalem delu postopka.
Sodba I Ips 427/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je zunajobravnavni senat pristojen za odločanje o izločitvi postopka, kadar je glavna obravnava preložena na nedoločen čas.
Sodba I Ips 125/97 — Vrhovno sodišče