izločitev sodnika zaradi seznanitve z nedovoljenimi dokazi
Sentenca
Sodnik mora biti izločen iz sojenja, če se je seznanil z vsebino dokazov, ki so bili iz spisa izločeni kot nedovoljeni, in bi to lahko vplivalo na njegovo nepristranskost (4.a točka 39. člena ZKP). Če so bili nedovoljeni dokazi iz spisa pravočasno izločeni s strani preiskovalnega sodnika, se domneva, da sodnik, ki odloča o krivdi, z njimi ni bil seznanjen oziroma da ti niso mogli vplivati na njegovo odločitev. Zahteva za izločitev sodnika zaradi seznanitve z nedovoljenimi dokazi tako ni utemeljena, če je bil postopek izločitve dokazov izveden skladno z določbami o izločitvi obvestil (83. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sodbo in odredilo sojenje pred drugim sodnikom, ker je prvotna sodnica, ki je bila izločena zaradi seznanitve z nedovoljenimi dokazi, ponovno sodelovala v postopku, čeprav je bila kasneje podana presoja o neutemeljenosti izločitve nekaterih dokazov.
VSL sklep I Kp 1305/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru zahteva za izločitev sodnikov ni bila utemeljena, ker je preiskovalni sodnik uradni zaznamek o izjavi obsojenca izločil že v fazi preiskave, s čimer je bila preprečena seznanitev sodnikov z nedovoljenim dokazom.
Sodba I Ips 351/2004 — Vrhovno sodišče