izločitvena pravica v stečaju
Sentenca
Izločitvena pravica je upravičenje lastnika stvari ali premoženjske pravice, ki je v posesti insolventnega dolžnika, da zahteva njeno izročitev oziroma izločitev iz stečajne mase. Za njeno uveljavitev mora izločitveni upnik izkazati svojo lastninsko pravico oziroma drug izviren način pridobitve pravice, ki ni del stečajne mase (22. člen ZFPPIPP). Pravica omogoča varstvo lastninske pravice v stečajnem postopku, saj premoženje, ki ne pripada dolžniku, ne sme biti predmet poplačila stečajnih upnikov.
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
Iz posameznih sodb
-
Zemljiškoknjižna zaznamba spora o lastninski pravici se po prodaji nepremičnine izbriše, pravdni postopek pa ne zadržuje razdelitve kupnine ločitvenim upnikom.
VSL Sklep Cst 25/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 299. člen ZFPPIPP · 299. člen, odstavek 5 ZFPPIPP · 327. člen ZFPPIPP · 327. člen, odstavek 4 ZFPPIPP · 330. člen ZFPPIPP · 330. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 342. člen ZFPPIPP · 342. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 343. člen ZFPPIPP · 371. člen ZFPPIPP · 371. člen, odstavek 8 ZFPPIPP · 46. člen ZFPPIPP · 47. člen ZFPPIPP · 57. člen ZFPPIPP · 57. člen, odstavek 3 ZZK-1 · 89. člen -
Vzpostavitev premoženjskega stanja pred izpodbojnimi ravnanji je procesna predpostavka za kasnejšo uveljavitev izločitvenih pravic.
VSL Sklep Cst 40/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi izločitvena pravica na denarni terjatvi ni bila uspešno uveljavljena, ker je terjatev na podlagi zakona prešla na pravno prednico tožeče stranke pred uvedbo stečajnega postopka, zato je bila izločitev iz stečajne mase pojmovno izključena.
VSRS Sodba III Ips 59/2019 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila izločitvena pravica zavrnjena, ker je bila prodajna pogodba kot pravni temelj razvezana s pravnomočnim sklepom stečajnega sodišča.
VSL Sodba I Cpg 388/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 101. člen OZ · 101. člen, odstavek 1 OZ · 435. člen OZ · 435. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 22. člen ZFPPIPP · 268. člen ZFPPIPP · 268. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 296. člen ZFPPIPP · 296. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 300. člen ZFPPIPP · 300. člen, odstavek 4 ZZK-1 · 94. člen ZZK-1 · 94. člen, odstavek 3 ZZK-1 · 94. člen, odstavek 3, točka 3 -
Tožnik je zmotno menil, da lahko izločitveno pravico uveljavlja izven stečajnega postopka po splošnih predpisih, ne da bi jo ustrezno prijavil v stečajnem postopku.
Sklep II Ips 1233/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj procesna dejanja zavarovanja zahtevka v stečajnem postopku ne povzročijo avtomatske izločitve premoženja iz stečajne mase.
Sodba I Up 239/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za uveljavitev izločitvene pravice ni potrebno, da bi tožnik ob začetku stečaja že izpolnjeval vse pogoje za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, če je bila odločba o razlastitvi, ki je bila podlaga za vpis dolžnika, naknadno odpravljena.
Sklep III Ips 64/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka v času začetka stečajnega postopka ni bila vpisana kot solastnica v zemljiški knjigi in ni imela overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, zato izločitvena pravica ni bila priznana.
Sodba III Ips 67/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela z izločitvenim zahtevkom, ker v času začetka stečajnega postopka ni bila vknjižena kot lastnica nepremičnin, temveč je imela le obligacijski zahtevek na podlagi družbene pogodbe.
Sodba in sklep III Ips 96/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni mogla izločiti nepremičnine iz stečajne mase, čeprav je bila v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica, saj je nepremičnino na podlagi veljavne pogodbe že izročila stečajnemu dolžniku.
Sodba III Ips 74/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka nima izločitvene pravice na denarnih sredstvih, ki so bila v stečajno maso vložena na podlagi pogodbe o denarnem depozitu, saj je stečajni dolžnik z njihovo prejemnino pridobil lastninsko pravico.
Sodba III Ips 133/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da mora biti izločitveni upnik napoten na pravdo, če zahtevka za izločitev nepremičnin ne more izkazati z vpisom v zemljiški knjigi ali izvršilnim naslovom.
VSM sklep Cpg 492/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da stečajni dolžnik po priznanju izločitvene pravice ne more preprečiti izročitve stvari z ugovori o pridržni pravici ali z začasno odredbo o hrambi premoženja.
VSL sklep Cpg 411/96 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izločitveni upnik ni vezan zgolj na postopek prijave v stečaju in lahko za zavarovanje svoje pravice predlaga izdajo začasne odredbe.
VSL sklep Cpg 1066/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pogodbena klavzula o nujnem soglasju druge stranke za odtujitev nepremičnine sama po sebi ne ustvari izločitvene pravice, če je nepremičnina v zemljiški knjigi vknjižena na stečajnega dolžnika.
Sodba III Ips 2/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se denarni zneski ne morejo izločati iz stečajne mase, ker izločitveni upniki na njih nimajo stvarnopravne pravice.
VSL sodba Cpg 1611/93 — Višje sodišče v Ljubljani