izplačilo nujnega deleža pri zaščiteni kmetiji
Sentenca
Rok za izplačilo nujnega deleža pri zaščiteni kmetiji določi sodišče ob upoštevanju gospodarske zmožnosti kmetije in socialnih razmer dedičev. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let, v izjemnih primerih pa lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je kmetijo podedoval, določi daljši rok, vendar največ do deset let (15. člen ZDKG).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določitvi višine izplačila dednega deleža na zaščiteni kmetiji ključna presoja gospodarske moči kmetije.
VSC Sklep Cp 432/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru zaradi premoženjskega stanja prevzemnika in gospodarske zmožnosti kmetije utemeljeno določilo desetletni rok za izplačilo nujnih deležev.
VSL Sklep II Cp 905/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot izjemne okoliščine za morebitno izročitev nepremičnin v naravi upoštevalo gospodarsko nezmožnost preživljanja s kmetijsko dejavnostjo in lego zemljišč v območju, ki ni primerno za dolgoročni razvoj kmetije.
VSL Sklep II Cp 1387/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi roka za izplačilo nujnega deleža upoštevalo zakonsko omejitev petih let in naložilo obveznost revalorizacije zneskov do njihovega dejanskega izplačila.
VSL sklep II Cp 2040/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri določitvi roka za izplačilo nujnega deleža upoštevati tudi morebiten sporazumni dogovor med dediči o višini in dinamiki izplačila, saj je ta izraz njihove pogodbene volje.
VSL sklep I Cp 38/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi roka za izplačilo upoštevalo gospodarsko zmožnost kmetije in socialne razmere nujnih dedičev.
VSL sklep I Cp 2547/2010 — Višje sodišče v Ljubljani