izpodbijanje dedne izjave
Sentenca
Dedno izjavo, podano v zmoti, prevari ali s prisilo, je mogoče izpodbijati le v pravdnem postopku s posebno tožbo, ne pa v okviru zapuščinskega postopka. Pogoji za razveljavitev dedne izjave so določeni v drugem odstavku 138. člena Zakona o dedovanju (ZD), ki zahteva uveljavljanje napak volje po splošnih pravilih civilnega prava o izpodbojnosti pogodb.
Iz posameznih sodb
-
Pritožnik je v pritožbi zoper sklep o dedovanju neuspešno uveljavljal zmoto pri podaji dedne izjave, saj je sodišče pravilno opozorilo, da je za tovrstno izpodbijanje potreben pravdni postopek.
VSL Sklep II Cp 1051/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožba za razveljavitev dedne izjave prepozna, ker je bila vložena več kot eno leto po tem, ko je tožnik izvedel za razlog izpodbojnosti (zmoto) ob preklicu svoje izjave.
VSL Sodba II Cp 197/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se izpodbijanje dedne izjave zaradi sile, grožnje ali zmote ne more opraviti znotraj zapuščinskega postopka.
VSM Sklep I Cp 513/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožniki, ki so dedno izjavo podali v zmoti, ne morejo doseči njene razveljavitve v zapuščinskem postopku, temveč morajo vložiti posebno tožbo v pravdnem postopku.
VSC Sklep Cp 575/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZD · 138. člen -
Pritožnik je neuspešno poskušal izpodbijati svojo izjavo o odpovedi nujnemu deležu v okviru pritožbe zoper sklep o dedovanju, namesto da bi vložil tožbo v pravdnem postopku.
VSM Sklep I Cp 777/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da sklep o napotitvi na pravdo v zapuščinskem postopku nima vpliva na materialnopravne prekluzivne roke za izpodbijanje dedne izjave.
VSL sodba II Cp 4008/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnica ni uspela izpodbiti dedne izjave, ker ni predložila pravnomočne sodne odločbe, ki bi potrjevala njene trditve o pridobitvi izjave na zvijačen način.
VSL sklep II Cp 2115/2004 — Višje sodišče v Ljubljani