izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Sentenca
Upnik lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, vključno z opustitvijo (npr. odpovedjo dedovanju), če je bilo dejanje storjeno v škodo upnikov in je terjatev zapadla v plačilo (255. člen OZ). Šteje se, da je dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev terjatve. Uspeh izpodbijanja zahteva dokazano neplačevitost dolžnika, pri čemer se ta presoja glede na dolžnikovo nezmožnost poplačila terjatve v daljšem časovnem obdobju kljub sproženim izvršilnim postopkom.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- , Uradni list RS 42-1799/2006 ~ 481. člen, odstavek 1 (, Uradni list RS 42-1799/2006 ~…)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o sodnem registru (ZSReg)
- Sodni red (Sodni red)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (ZPSS)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o sodiščih (ZS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je odpoved dedovanju pravno dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati, če dolžnik nima drugih sredstev za poplačilo upnika.
VSL Sodba II Cp 394/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je sodišče potrdilo izpolnjenost objektivnih in subjektivnih pogojev za izpodbijanje darilne pogodbe, s katero je dolžnik razpolagal s premoženjem v škodo upnika.
VSL Sodba I Cp 762/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sklep o dedovanju ne veže oseb, ki niso bile stranke v zapuščinskem postopku, in da neuveljavljanje nujnega deleža predstavlja izpodbojno pravno dejanje.
VSL Sklep II Cp 446/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev uveljavljanja nujnega deleža predstavlja izpodbojno pravno dejanje le, če bi dolžnik z njegovo uveljavitvijo dejansko povečal svoje premoženje in s tem izboljšal položaj upnika.
VSL Sodba I Cp 490/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila zahteva po izpodbijanju darilne pogodbe med zakoncema obravnavana kot predhodno vprašanje pri presoji verjetnosti terjatve za izdajo začasne odredbe.
VSC Sklep I Cp 386/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je prikrajšanje upnika izkazano z odtujitvijo nepremičnine kot edinega premoženja dolžnika pod tržno vrednostjo.
VSL Sodba in sklep I Cp 627/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 4. člen OZ · 180. člen OZ · 180. člen, odstavek 4 OZ · 255. člen OZ · 255. člen, odstavek 1 OZ · 256. člen OZ · 256. člen, odstavek 2 ZIZ · 174. člen ZPP · 199. člen ZPP · 199. člen, odstavek 1 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 -
Sodišče je kot izpodbojno opustitev dolžnika štelo dejstvo, da dolžnik ni vložil ugovora zoper sklep o izvršbi, s čimer je omogočil pravnomočnost sklepa in poseg v svoje premoženje v škodo drugega upnika.
VSL Sodba I Cp 335/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj sprememba oblike premoženja (npr. zamenjava nepremičnine za poslovni delež) pri odplačnem poslu ne pomeni nujno oškodovanja upnikov, če je ohranjena objektivna ekvivalenca dajatev.
VSM Sklep I Cpg 156/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da različni časovni okviri plačila kupnine in uporaba asignacijske pogodbe ne utemeljujejo neekvivalentnosti posla v okviru paulijanske tožbe.
VSC Sodba Cpg 1/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 255. člen -
Sodišče je presojalo izpodbijanje neodplačnega odstopa terjatve, pri čemer je poudarilo nujnost izkazane dolžnikove neplačevitosti kot temeljnega pogoja za poseg v pravno dejanje.
VSL Sodba I Cpg 316/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastniki nepremičnin niso nujni sosporniki v postopku izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja, zato tožniku ni treba tožiti vseh solastnikov.
VSL Sodba II Cp 1924/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je v postopku zatrjeval, da je bila prodajna pogodba fiktivna oziroma neodplačna, saj stranki nista imeli namena posla dejansko izpolniti, kar bi vplivalo na dokazni standard pri presoji oškodovanja upnikov.
VSL Sodba II Cp 1234/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila utemeljena, ker je dolžnik brezplačno odtujil nepremičnine, s čimer se je neupravičeno zmanjšala vrednost premoženja stečajne mase.
VSL Sodba I Cpg 701/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da je pri presoji oškodovanja upnikov treba razmejiti običajno razpolaganje od neobičajnega in upoštevati, da nadomestitev nepremičnine z denarjem lahko zmanjša transparentnost in varnost upnikovega poplačila.
VSL Sklep I Cp 110/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je zatrjevala pravno korist z navedbo, da bi se s uspehom v pravdi premoženje vrnilo v zapuščino, kar bi omogočilo poplačilo upnikov.
VSL Sklep I Cp 1594/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da za utemeljenost izpodbijanja pravnih dejanj (v konkretnem primeru pogodbe o preužitku) ni pogoj razpolaganje z izvršilnim naslovom, če je terjatev sicer izkazana in zapadla.
VSRS Sodba II Ips 99/2019 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 255. člen -
Sodišče je poudarilo, da je institut izpodbijanja dolžnikovih dejanj primarno pravno sredstvo za varstvo upnikov v primerih, ko dolžnik z razpolaganjem s premoženjem onemogoča poplačilo terjatev.
VSL Sodba III Cp 732/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri izpodbijanju sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki prikriva darilno pogodbo, ni potrebno ločeno uveljavljati ugotovitve neveljavnosti posla, temveč zadostuje oblikovalni zahtevek za razveljavitev učinkov dejanja.
VSK Sklep I Cp 467/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri vrednotenju premoženja dolžnika za namene paulijanske tožbe ne upošteva zmanjšanje vrednosti nepremičnine za obstoječe hipoteke, saj je pravno odločilna izguba možnosti za poplačilo iz denarnega ekvivalenta nepremičnine.
VSRS Sodba in sklep II Ips 3/2019 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 255. člen OZ · 255. člen, odstavek 2 OZ · 256. člen OZ · 259. člen OZ · 260. člen ZPP · 184. člen ZPP · 184. člen, odstavek 2 ZPP · 184. člen, odstavek 3 ZPP · 285. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 5 ZPP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora tožeča stranka nositi trditveno in dokazno breme glede insolventnosti dolžnika tudi pri izpodbijanju neodplačnih pravnih dejanj, kot je bila v tem primeru darilna pogodba.
VSM Sodba I Cpg 290/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 14. člen ZFPPIPP · 269. člen ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 34. člen ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 4 ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 4, točka 2 ZPP · 212. člen ZPP · 285. člen ZPP · 7. člen -
Sodišče je presodilo, da je pogodba o preužitku odplačen posel, zato zanjo velja enoletni rok za izpodbijanje dolžnikovih dejanj.
VSL Sodba II Cp 284/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji izpodbijanja prodaje nepremičnin ugotoviti, ali je s prodajo dejansko nastalo zmanjšanje dolžnikovega premoženja oziroma ali je šlo le za spremembo oblike premoženja (iz nepremičnine v denar).
VSL Sklep II Cp 783/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da neuspešna izvršba ni nujen pogoj za ugotovitev dolžnikove neplačevitosti v okviru paulijanske tožbe.
VSL Sodba I Cp 119/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila pogodba, označena kot darilna, odplačna, ker je obdarjenka prevzela obveznost odplačevanja dolgov in dopustila vpis hipoteke na nepremičnini.
VSL Sklep II Cp 1934/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo učinkovitost prodaje nepremičnin v razmerju do upnika zaradi oškodovanja terjatev.
VSL Sodba in sklep II Cp 2433/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot predpostavko za izpodbijanje prodajne pogodbe kot pravnega dejanja izpostavilo obstoj zapadle terjatve tožeče stranke.
VSL Sklep I Cpg 359/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Učinek izpodbijanja izročilne pogodbe se lahko izreče le v delu, ki se nanaša na dolžnika in njegov solastniški delež, ne pa na celotno premoženje, če terjatev ne zajema drugih solastnikov.
VSC Sodba Cp 308/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 255. člen OZ · 256. člen OZ · 257. člen OZ · 258. člen OZ · 259. člen OZ · 260. člen ZPP · 108. člen ZPP · 181. člen ZPP · 184. člen ZPP · 185. člen ZPP · 186. člen ZPP · 214. člen ZPP · 274. člen ZPP · 285. člen ZPP · 286. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 7. člen ZZK-1 · 100. člen ZZK-1 · 89. člen, odstavek 2 -
Sodišče je pojasnilo, da je pri dvostranskih pogodbah ključno razmerje med vrednostjo premoženja, ki ga dolžnik odtuji, in prejeto nasprotno koristjo.
VSL Sodba I Cpg 903/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prekluzivni rok za izpodbijanje teče od trenutka pravnega dejanja med dolžnikom in neposrednim pridobiteljem, ne glede na kasnejše pravne posle med pridobiteljem in singularnim naslednikom.
VSRS Sklep II Ips 248/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da napačna uvodna fraza zahtevka (npr. 'ugotovi se') ne spremeni pravne narave zahtevka, če je iz vsebine razvidno, da gre za oblikovalni zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih dejanj.
VSC Sodba in sklep Cp 170/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da sodba o izpodbijanju darilne pogodbe ne omogoča vpisa lastninske pravice nazaj na dolžnika, temveč zgolj izvršbo na nepremičnine, ki so v lasti tretjega (obdarjenca), ki ima položaj realnega dolžnika.
VSL Sklep I Ip 1460/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge za ugotavljanje namena sklenitve darilne pogodbe, saj je štelo domnevo o škodovanju upnikov pri neodplačnem razpolaganju za neizpodbojno.
VSL sodba in sklep II Cp 2288/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo izpodbijanje darilne pogodbe, pri čemer je bila terjatev upnika že predhodno pravnomočno ugotovljena.
VSL sodba II Cp 3244/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala obstoja terjatve, ker je institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj napačno uporabila za zavarovanje nedenarne terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
VSC sklep Cp 15/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica je z izpodbijanjem pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema zahtevala omejitev učinkov te pogodbe do višine svoje terjatve.
VSL sodba in sklep I Cp 1137/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je darilna pogodba med zakoncema predstavljala dejanje v škodo upnikov in ali je bila podana podlaga za vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze.
VSL sklep I Cp 3055/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da za uspešno izpodbijanje dolžnikovega dejanja ni nujno, da je terjatev obstajala že v trenutku storitve dejanja.
VSL sklep II Cp 2069/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da odstop dednega deleža predstavlja neodplačno razpolaganje, ker toženec ni uspel dokazati obstoja posojilne pogodbe kot podlage za odplačnost.
VSL sodba II Cp 1044/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali sporazum o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev prikriva neodplačno razpolaganje, ki škoduje upnikom.
VSL sodba I Cp 1261/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pri izpodbijanju odpovedi neuvedenemu dedovanju rok za vložitev tožbe ne teče od dneva notarskega zapisa odpovedi, temveč od trenutka smrti zapustnika, ko dejanje dejansko začne učinkovati.
VSK sodba I Cp 121/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je zakonska domneva iz tretjega odstavka 256. člena OZ glede vednosti dolžnika pri neodplačnih razpolaganjih neizpodbojna.
VSL sodba I Cp 2306/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sprememba oblike premoženja (npr. prodaja premičnin za kupnino) ne izključuje možnosti izpodbijanja, če je zaradi blokade dolžnikovih računov upnikov položaj dejansko poslabšan.
VSL sklep I Cpg 1172/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zamuda roka za actio pauliana ne preprečuje uveljavljanja ničnosti pogodbe po 86. členu OZ, saj gre za pravno ločena instituta.
VSL sklep II Cp 3154/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je terjatev v času vložitve tožbe še predmet pravde, ne preprečuje izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja.
VSL sodba I Cp 2740/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 255. člen -
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da sta toženki vedeli, da s sklenitvijo izročilne pogodbe škodujeta upnicam, kar je zadostovalo za utemeljenost tožbenega zahtevka pri odplačnem pravnem poslu.
VSL sodba I Cp 1620/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za izpodbijanje izročilne pogodbe kot neodplačnega razpolaganja, kjer je revident neuspešno poskušal izpodbiti domnevo o dolžnikovi vednosti o škodljivosti dejanja.
VSRS sodba II Ips 191/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje, ali se odpoved dediščini lahko šteje za pravno dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati po pravilih o actio pauliana.
VSL sklep II Cp 2459/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je v pritožbi neuspešno poskušal preprečiti učinek izpodbijanja s ponudbo delnega plačila in zavrnitvijo plačila pravdnih stroškov, saj izpolnitev obveznosti zahteva celotno poplačilo terjatve.
VSL sodba in sklep I Cpg 887/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ugotovitveni zahtevek brez dajatvenega dela ne zagotavlja pravne koristi in ni izvršljiv.
VSRS Sodba II Ips 158/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prevzem obveznosti odplačevanja kredita, zavarovanega s hipoteko na predmetni nepremičnini, pogodbo med sorodniki vsebinsko opredeljuje kot odplačno, kar vpliva na dolžino prekluzivnega roka za izpodbijanje.
VSL sklep I Cp 1255/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeni ugovor pomanjkanja pravnega interesa, ker je tožeča stranka zadostno zatrjevala obstoj pravnega dejanja dolžnika, ki je zmanjšalo njegovo premoženje na škodo upnice.
VSM sodba I Cp 438/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da preživninska obveznost ne predstavlja izjeme od pravila o nujnosti zapadlosti terjatve za uspešno izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.
VSL sodba in sklep I Cp 800/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo darilno pogodbo, s katero je dolžnik prenesel lastninsko pravico na nepremičnini na toženi stranki, kar je imelo učinek oškodovanja upnika.
VSL sklep II Cp 811/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da unovčevanje menic kot finančnega zavarovanja ne more biti pogoj za presojo neplačevitosti dolžnika, saj menica sama po sebi ne dokazuje razpolaganja z unovčljivim premoženjem.
VSRS sklep III Ips 7/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti v postopku izpodbijanja dolžnikovih dejanj razčiščeno vprašanje navidezne pogodbe, tudi če tožena stranka zatrjuje status tretje poštene osebe.
VSL sklep II Cp 2769/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče v tej zadevi poudarja, da za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe.
VSL sklep II Cp 2818/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora dolžnik v triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla računati, da je njegovo razpolaganje s premoženjem lahko omejeno ali neučinkovito zaradi varstva upnikov.
VSL sklep II Cp 98/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo ugotovljeno, ali je dolžnik dejansko neplačevit, upoštevajoč, da ima upnik v posesti dolžnikova umetniška dela, na katerih bi lahko uveljavljal pridržno pravico.
VSC sklep Cp 539/2014 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 255. člen OZ · 256. člen OZ · 257. člen OZ · 258. člen OZ · 259. člen OZ · 260. člen -
Tožnik lahko paulijansko tožbo uveljavlja tudi zoper darilno pogodbo, ne glede na njeno morebitno navideznost, če se nanjo sam ne sklicuje kot na temelj neveljavnosti.
VSL sklep I Cp 2838/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odpoved dedovanju, ki je del širšega notarskega zapisa in za katero dolžnik prejme denarno protidajatev, ne predstavlja neodplačnega pravnega dejanja, ki bi bilo samodejno izpodbojno.
VSL sklep II Cp 3428/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo verjetnost namena škodovanja upniku pri sklenitvi darilne pogodbe na dan zapadlosti upnikove terjatve, pri čemer je časovna sočasnost dejanj pomemben indikator škodljivega namena.
VSL sklep I Cp 3309/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za presojo izpodbojnosti asignacijske pogodbe je bil ključen usten dogovor o načinu plačila, sklenjen pred dejanskimi dobavami, ne glede na to, kdo je kasneje podpisal pisno asignacijsko pogodbo.
VSL sodba I Cpg 1799/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Izpodbijanje preužitkarske pogodbe, sklenjene med dolžnikoma in tretjo osebo (sinom), zaradi onemogočanja poplačila upnikovih terjatev.
VSM sklep I cp 1293/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da je pravni posel glede stvari iz skupnega premoženja, sklenjen brez soglasja zakonca, izpodbojen (in ne ničen), pri čemer je za uspeh izpodbijanja potrebna nedobrovernost pridobitelja.
VSRS sodba II Ips 30/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da plačila terjatev za tekoče dobave, čeprav so nujna za redno poslovanje po 34. členu ZFPPIPP, niso avtomatično izvzeta iz instituta izpodbojnosti po 273. členu ZFPPIPP.
VSK sodba Cpg 263/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je pri izpodbijanju pravnega dejanja odločilno dolžnikovo vedenje o možnosti oškodovanja upnikov, medtem ko nezavedanje tretje osebe (obdarjenke) na samo utemeljenost zahtevka ne vpliva.
VSL sodba II Cp 1756/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da paulijanska tožba ni dopustna za varstvo nedenarnih terjatev, tudi če je podana specialna neplačevitost dolžnika.
VSL sodba I Cp 912/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za začetek teka subjektivnega roka za izpodbijanje dolžnikovih dejanj bistvena vložitev zemljiškoknjižnega predloga (plomba), ne pa končna vknjižba lastninske pravice.
VSL sklep I Cp 986/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 257. člen -
Sodišče je presojalo izpodbojnost darilne pogodbe, s katero je dolžnik odtujil nepremičnino, pri čemer je bila neplačevitost dolžnika ugotovljena z neuspelimi izvršilnimi postopki.
VSM sodba I Cp 1407/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
V primeru navidezne pogodbe se stranke na navideznost ne morejo sklicevati proti pošteni tretji osebi, zato se utemeljenost paulijanske tožbe presoja po pravilih za neodplačen posel, pri čemer načelo enakovrednosti dajatev ni odločilno.
VSL sklep I Cp 2852/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo izpodbijanje izročilne pogodbe in sporazuma o odpovedi dedovanju v kontekstu neuspešne izvršbe na dolžnikovo premoženje.
VSL sodba II Cp 700/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da cena, ki presega polovico tržne vrednosti vozil, ne predstavlja simbolične vrednosti, zato pogoj za izpodbijanje zaradi neenakovredne nasprotne izpolnitve ni podan.
VSL sodba I Cpg 232/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da možnost poplačila iz zastavljenega premoženja tretjega ni pravno pomembna, če je dolžnik solidarni zavezanec, ter da se zakonska domneva o vednosti zakonca (256. člen OZ) izpodbije le s konkretiziranimi trditvami, ne zgolj z zanikanjem.
Sodba II Ips 31/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče v tej zadevi obravnava vprašanje, ali mora upnik pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od solidarnih dolžnikov nujno izčrpati vse možnosti poplačila od preostalih solidarnih dolžnikov ali unovčiti vsa zavarovanja.
Sklep III DoR 63/2013 — Vrhovno sodišče
-
V primeru pripojitve se za presojo izpodbojnosti dejanj prenosne družbe upošteva trenutek začetka stečajnega postopka nad prevzemno družbo.
Sodba III Ips 59/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je (ne)odplačnost pogodbe o prevzemu dolga odvisna zgolj od razmerja med dolžnikom in prevzemnikom, saj upnik kot tretja oseba ni stranka te pogodbe.
VSL sodba I Cpg 304/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prodaja nepremičnine po cenitveni vrednosti ne predstavlja izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja, saj dolžnik ni zmanjšal svojega premoženja.
VSL sodba I Cpg 152/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da razširitev učinkov pravnomočne sodbe iz pravde za izpodbijanje dolžnikovih dejanj na dolžnika, ki v postopku ni mogel sodelovati, predstavlja kršitev načela kontradiktornosti.
VSL sklep I Ip 2602/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upnik ni uspel z izpodbijanjem, ker ni zatrjeval niti dokazoval, da je neuspešno poskušal priti do poplačila terjatve prek meničnih zavarovanj ali prodaje dolžnikovega premičnega premoženja.
VSL sodba I Cpg 521/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska razveza ali nefunkcionalnost zakonske zveze ne vpliva na domnevo vednosti tretjega (zakonca) o dolžnikovem škodovanju upnikom pri izpodbijanju pravnih dejanj.
VSL sodba I Cp 2984/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je dolžnik prejemnik socialne pomoči, samo po sebi ne zadošča za dokaz neplačevitosti v okviru izpodbijanja pravnih dejanj.
VSL sodba I Cp 736/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da za izpodbijanje ni odločilno, da dolžnik v času darilne pogodbe še ni bil v zamudi s plačilom ali da je takrat razpolagal z drugim premoženjem.
VSL sodba I Cp 2023/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za presojo izpodbijanja odplačne prodajne pogodbe za nepremičnino, kjer sta tožnika zatrjevala toženkino vedenje o slabem ekonomskem stanju dolžnika.
Sodba II Ips 644/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izpolnitev obveznosti v običajnem pogodbenem roku pri vzajemnih obveznostih ne pomeni zmanjšanja čiste vrednosti premoženja, temveč zgolj spremembo oblike premoženja, kar izključuje objektivni pogoj izpodbijanja.
VSL sodba I Cpg 1170/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je darilna pogodba predmet izpodbijanja ne glede na to, ali je bila lastninska pravica na nepremičnini že vpisana v zemljiško knjigo.
Sodba II Ips 235/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali odpoved dediščini predstavlja neodplačno pravno dejanje, ki ga upniki lahko izpodbijajo zaradi oškodovanja svojih terjatev.
VSL sodba II Cp 441/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da objektivna ekvivalenca izpolnitev pri odplačnih pogodbah preprečuje kvalifikacijo dejanja kot škodljivega za upnike, kar vpliva na verjetnost obstoja terjatve v postopku zavarovanja.
VSL sklep I Cpg 922/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je mogoče s paulijansko tožbo izpodbijati tudi procesna dejanja (pripoznava tožbenega zahtevka), ki so privedla do sodbe na podlagi pripoznave in posledičnega zemljiškoknjižnega vpisa.
VSL sodba I Cp 3901/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da za izpodbijanje vknjižene hipoteke, ki škoduje upniku, zadošča oblikovalni zahtevek o neučinkovitosti tovrstnega zavarovanja do terjatve tožeče stranke.
VSM sodba I Cp 394/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je štelo, da je podana domneva škodljivega ravnanja, ker dolžnik po sklenitvi prodajne pogodbe ni razpolagal z dovolj sredstvi za izpolnitev zapadlih davčnih obveznosti, hkrati pa ni bilo dokazano, da bi dolžnik prejel protivrednost v obliki kupnine.
VSL sodba I Cpg 547/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da dolžnik denarna sredstva po prejemu takoj dvigne, ne vpliva na presojo veljavnosti ali izpodbojnosti samega pravnega posla, če tožnik ni izkazal zmanjšanja premoženja v smislu prikrajšanja upnika.
Sodba II Ips 42/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da določilo 3. odstavka 259. člena OZ velja le v primerih, ko tretji odplačno odtuji korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem, dobrovernemu pridobitelju.
VSL sklep I Cpg 119/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje, ali je odpoved dediščini neodplačno razpolaganje, ki ga lahko upnik izpodbija, če dolžnik s tem zmanjša svoje premoženje na škodo upnikov.
VSL sklep II Cp 3010/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je zmotno uveljavljala ugotovitveni zahtevek, ki bi zahteval pasivno legitimacijo obeh pogodbenih strank, čeprav je pri izpodbijanju dolžnikovih dejanj pasivna legitimacija omejena le na pridobitelja koristi.
VSL sodba I Cp 1686/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo izpodbijano dejanje sporazum o razdelitvi skupnega premoženja, s katerim je dolžnik prenesel nepremičnine na zakonca, s čimer je onemogočil poplačilo upnikove terjatve.
VSM sodba I Cp 885/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da je pri izpodbijanju pravnega dejanja bistvena neučinkovitost prenosa premoženja v razmerju do tožeče stranke, ne glede na status izvršilnega postopka zoper samega dolžnika.
VSL sodba II Cp 2380/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Terjatev iz naslova pravdnih stroškov, ki v času dolžnikovega razpolaganja še ni bila zapadla, ne izpolnjuje pogoja za izpodbijanje po 255. členu OZ.
VSK sodba Cp 465/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je domnevo o vedenju tretjega o škodovanju upnikom uporabilo v primeru darilne pogodbe med materjo in hčerko.
VSL sodba I Cp 167/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo primere preusmeritve poslovanja in odtujitve avtobusov, ki so zmanjšali premoženje stečajne mase.
VSL sodba in sklep I Cpg 532/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora med zmanjšanjem premoženja in nezmožnostjo poplačila upnikov obstajati neposredna vzročna zveza.
VSL sodba II Cpg 1373/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik v pravdi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj ni pasivno legitimiran, saj koristi ne poseduje več, zato mora biti tožba naperjena zoper pridobitelja koristi.
VSL sodba III Cp 2825/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahteval ugotovitev neučinkovitosti darilne pogodbe zaradi domnevne neizpolnitve obveznosti, pri čemer je sodišče presojalo vprašanje zapadlosti terjatve kot procesne predpostavke za izpodbijanje.
VSL sodba I Cp 3891/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče bo presojalo, ali se pri oceni dolžnikove plačilne sposobnosti upošteva tudi likvidnost oziroma vnovčljivost premoženja, ki ga sestavljajo idealni deleži na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
Sklep II DoR 310/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo dopustnost izpodbijanja dedne izjave o odpovedi dediščini kot pravnega dejanja, ki nima učinkov do upnika.
Sodba II Ips 937/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da za izpodbijanje sporazuma o delitvi premoženja med bivšima zakoncema, sklenjenega štiri leta po razvezi, velja enoletni prekluzivni rok.
VSL sodba III 2870/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da prijava zemljiškoknjižnega predloga skupaj s predhodno pripoznavo tožbenega zahtevka predstavlja enotno dejanje, zato rok za vložitev tožbe teče od zadnjega dejanja v tej verigi.
VSL sodba I Cp 2732/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Poudarjeno je, da izpodbijanje dolžnikovih dejanj ne pomeni razveljavitve posla, temveč le njegovo neučinkovitost v razmerju do tožnika.
VSL sodba I Cp 929/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za izpodbijanje darilne pogodbe, pri čemer je sodišče presojalo izpolnjenost pogojev za neučinkovitost razpolaganja z nepremičninami.
VSL sodba II Cp 686/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so idealni deleži na kmetijskih in gozdnih zemljiščih zaradi drobitve in težavne prodaje 'nekvalitetno' premoženje, ki ne zagotavlja zanesljivega poplačila upnika.
VSK sodba Cp 1315/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je dolžnik z načrtnim odtujevanjem premoženja prek izročilne pogodbe povzročil svojo neplačevitost, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za izpodbijanje pravnega dejanja.
VSM sodba I Cp 335/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo obstoja hipoteke na nepremičnini, ki je bila predmet neodplačnega prenosa, ne izključuje obstoja oškodovanja upnika v smislu 2. odstavka 255. člena OZ.
VSL sodba II Cp 4419/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upniku v primeru, ko izpodbojna tožba po določbah stečajnega zakona v prekluzivnem roku ni bila vložena, ni mogoče odreči pravice do vložitve izpodbojne tožbe po splošnih določbah obligacijskega prava.
VSL sodba I Cpg 1141/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da na podlagi 168. člena ZIZ ni mogoče zahtevati vpisa lastninske pravice na dolžnika v okviru izpodbijanja dolžnikovih dejanj, če je bila nepremičnina prenesena na tretjega.
VSL sodba I Cp 3221/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik, ki je sprožil izpodbijanje pred stečajem, med stečajnim postopkom pa ni preoblikoval zahtevka ali vložil ugovora zoper sklep o zaključku stečaja brez razdelitve, izgubi procesno legitimacijo za uspeh s tožbo.
VSL sodba in sklep I Cp 2484/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri izpodbijanju dolžnikovih dejanj s strani upnika razlaga pogodbe po 82. členu OZ ni omejena zgolj na dobesedni pomen, kot bi bila v sporu med pogodbenima strankama, saj mora varovati interese tretjih oseb.
VSL sklep I Cp 3293/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sporazum o zavarovanju denarne terjatve z notarskim zapisom, s katerim dolžnik zavaruje obstoječ dolg, ne predstavlja izpodbojnega dejanja v smislu actio pauliana, če ni dokazana prevara.
VSL sodba I Cp 1987/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se s paulijansko tožbo izpodbija izključno dolžnikovo pravno dejanje, pri čemer je treba presojo opraviti v skladu z veljavnimi materialnopravnimi določbami.
VSL sodba I Cp 708/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati subjektivnih pogojev za izpodbijanje odplačnega pravnega dejanja, ker je enačila vedenje tretjega z dolžnostjo vedenja.
VSK sodba Cpg 222/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretni zadevi je bila tožba zaradi izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja vložena po preteku enoletnega prekluzivnega roka, zato jo je sodišče zavrglo.
Sklep II Ips 920/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pravilno zavrnilo zaslišanje toženke, saj pri neodplačnem razpolaganju vedenje tretje osebe o oškodovanju upnikov ni pravno odločilno dejstvo.
VSM sodba I Cp 1228/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je uporabilo navedena pravila pri presoji darilne pogodbe za nepremičnino, kjer je bila toženčeva dobra vera izključena zaradi neodplačne narave pridobitve.
Sodba II Ips 246/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sporazumna razveljavitev darilne pogodbe, ki ni bila nikoli realizirana (nepremičnina ni bila izročena, dolžnik je ostal zemljiškoknjižni lastnik in posestnik), ne predstavlja izpodbojnega dejanja, saj se z njo premoženjski položaj dolžnika ni spremenil.
Sodba II Ips 942/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje začetka teka prekluzivnega roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v razmerju do časa nastanka in zapadlosti terjatve.
Sodba II Ips 144/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je predmet izpodbijanja lahko tudi darilna pogodba kot zavezovalni pravni posel, čeprav vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo še ni bil opravljen.
VSM sodba in sklep I Cp 940/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik ni uspel z zahtevkom, ker je njegova terjatev do izbrisane družbe prenehala zaradi poteka prekluzivnega roka za uveljavljanje terjatev proti družbenikom.
Sodba II Ips 176/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je izpodbijanje mogoče tudi v primerih neenakopravnega obravnavanja upnikov, če dolžnik ravna s posebnim nedopustnim namenom, kar je bilo v konkretnem primeru izkazano s kompenzacijo nedospelih obveznosti v korist osebe, ki je hkrati nastopala kot zastopnik dolžnika.
VSK sodba Cp 874/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da pri darilni pogodbi med bližnjimi sorodniki obstaja zakonska domneva o vedenju obdarjenca za oškodovanje upnikov, ki jo mora obdarjenec v postopku ovreči.
VSK sklep I Cp 551/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju med izvenzakonskima partnerjema ni bila predmet izpodbijanja, ker je zgolj potrdila domnevo o enakih deležih na skupnem premoženju.
VSL sodba I Cp 3373/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da rok za izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja teče od trenutka zemljiškoknjižne izvedbe pogodbe o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, in ne od trenutka sklenitve prvotnega sporazuma.
Sodba II Ips 506/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženec ne more uspešno uveljavljati ničnosti darilne pogodbe kot obrambo zoper tožbo na izpodbijanje dolžnikovih dejanj, saj bi vrnitev premoženja zaradi ničnosti dosegla enak cilj kot izpodbijanje – povečanje dolžnikove plačilne sposobnosti.
Sodba II Ips 502/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sodba o izpodbijanju dolžnikovega dejanja sama po sebi ne predstavlja podlage za vknjižbo hipoteke, saj ne ustvari stvarne pravice, temveč le procesno upravičenje za poseg v premoženje tretjega v izvršilnem postopku.
VSK sklep I Cp 231/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da je bilo sporno plačilo vračilo kredita (odplačen posel), tožba pa je bila vložena po izteku enoletnega prekluzivnega roka.
Sodba II Ips 293/2005 — Vrhovno sodišče
-
Do oškodovanja upnikov ni prišlo, ker je dolžnik s prodajo vozila prejel kupnino v višini ocenjene vrednosti, s čimer se je premoženje zgolj transformiralo iz stvarne v denarno obliko, ne da bi se zmanjšala njegova vrednost.
VSK sodba I Cpg 351/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je sodišče presojalo obstoj terjatve in neplačevitost dolžnika v zvezi z darilno pogodbo za osebno motorno vozilo, pri čemer je bila ključna zapadlost terjatve kot procesna predpostavka za izpodbijanje.
VSK sodba I Cp 1404/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da večstranski pobot ni zmanjšal stečajne mase v korist tožene stranke, ker je ta s pogodbo o prevzemu izpolnitve prevzela in izpolnila enakovredno obveznost dolžnika do tretjega upnika.
Sodba III Ips 77/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot neobičajen način izpolnitve terjatve opredelilo verižni pobot, ker ta ni bil vnaprej predviden v osnovni gradbeni pogodbi med strankama.
Sodba III Ips 141/2005 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom, ker ni zatrjevala, da dolžnikovega ravnanja ni mogoče realizirati oziroma da ji je bila s tem povzročena škoda.
Sodba in sklep III Ips 98/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da dolžnica delno plačuje dolg, ne izključuje pogoja za izpodbojnost, če ob zapadlosti terjatve ta ni bila v celoti poravnana.
VSC sodba Cp 1104/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da so bila dejanja cesije bodočih terjatev opravljena več kot leto dni pred začetkom stečajnega postopka, zato objektivni element izpodbojnosti ni podan.
VSL delna sodba in sklep I Cpg 1035/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPPSL · 125. člen -
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je obveznost plačila protivrednosti predmeta podana, kadar pridobitelj predmet odsvoji in ta ni več na razpolago za poplačilo upnikove terjatve.
VSK sodba I Cp 661/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zaradi zamude prekluzivnih rokov za uveljavljanje terjatve zoper pravne naslednike izbrisane družbe ni več upnik, zato paulijanska tožba ni utemeljena.
VSL sodba II Cp 1283/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razliko med pravno fikcijo pri neodplačnih razpolaganjih in pravno domnevo pri odplačnih razpolaganjih v okviru paulijanske tožbe.
VSL sodba II Cp 2554/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sporazum o delitvi skupnega premoženja zakoncev ne predstavlja izpodbojnega dejanja, saj z njim ni prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja, temveč le do formalne ureditve lastništva na premoženju, ki je že po zakonu pripadalo zakoncu.
VSK sodba in sklep I Cp 188/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka (stečajni dolžnik) ne more izpodbijati ločitvene pravice hipoteke z ugovorom, če sama nastopa v vlogi tožnika, saj je ugovor dopusten le kot obrambno sredstvo tožene stranke.
Sodba III Ips 62/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo izpodbijanja ključno ugotoviti, kdo je dejanski prejemnik koristi iz pravnega dejanja, zlasti v primerih, ko gre za izpolnitev obveznosti prek nakazil tretjim osebam.
Sklep III Ips 11/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prodaja osnovnih sredstev in blaga ni bila izpodbojna, saj je bila kupnina ustrezna in plačana na bančni račun, s čimer se premoženje dolžnika ni zmanjšalo, temveč le preoblikovalo v denar.
VSK sodba I Cpg 218/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj ugotovitvena sodba o neveljavnosti pravnega dejanja ne doseže namena izpodbijanja, če ne omogoča dejanske realizacije poplačila terjatve v postopku izvršbe.
VSK sodba in sklep I Cpg 307/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da za odplačno razpolaganje velja enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe, ne glede na sorodstveno razmerje med pogodbenima strankama.
Sklep II Ips 594/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zastavitev nepremičnine za tuj dolg ni izpodbojno dejanje, tudi če je zastavitelj hkrati upnikov dolžnik v drugem razmerju, saj to dejanje ne pomeni nujno prikrajšanja upnika.
Sodba III Ips 82/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ima upnik pravico do sodnega varstva z izpodbijanjem dolžnikovih dejanj tudi v primeru, ko bi bila teoretično mogoča izterjava po upravnopravnih predpisih (npr. zakonsko poroštvo po ZDavP).
Sodba II Ips 505/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo izpodbijanje, ker ni bilo dokazano, da bi šlo za neodplačno razpolaganje, niti da bi tretja oseba vedela za oškodovalno namero dolžnika.
Sodba II Ips 361/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo veljavnost kupoprodajnih pogodb, s katerimi je dolžnica razpolagala s svojim nepremičninskim premoženjem v škodo upnika.
VSK sklep I Cpg 92/2002 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dopustilo uporabo pravil o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj v primeru, ko stranka izročilne pogodbe odsvoji nepremičnino tretjemu, čeprav je bila pogodba sklenjena v okviru dednopravnega razmerja.
Sodba II Ips 91/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj nadomestitev obstoječega zavarovanja terjatve z drugim (npr. zamenjava asignacije s hipoteko) ne pomeni naklanjanja ugodnosti upniku, zato pogoji za izpodbijanje pravnega dejanja niso podani.
Sodba III Ips 55/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot brezplačno razpolaganje oziroma razpolaganje za neznatno plačilo opredelilo dogovor o priznanju popusta na terjatev, zaradi česar je bilo dejanje izpodbito kot neučinkovito proti stečajni masi.
VSL sodba I Cpg 587/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je zmotno stališče, da narava pravnega posla (odplačnost ali neodplačnost) ni pravno pomembna za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Sodba II Ips 187/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kritno razmerje asignacije ne sme zmanjšati stečajne mase, saj bi to pomenilo oškodovanje ostalih upnikov.
VSL sodba in sklep I Cpg 860/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali kompenzacija terjatev z izročitvijo blaga predstavlja pravno dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati zaradi oškodovanja stečajne mase.
VSK sodba I Cpg 257/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi je šlo za neodplačno darilno pogodbo za stanovanje, ki je presegala vrednost običajnih daril, zato je bila podana podlaga za izpodbijanje.
VSL sodba I Cp 1089/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se tožbeni zahtevek pri izpodbijanju pravnih dejanj ne ugodi v celoti, ampak le v obsegu, ki je potreben za izpolnitev terjatve tožeče stranke.
VSL sodba II Cp 1461/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za izpodbijanje dolžnikovega odstopa dednega deleža ni pogoj, da bi upnik razpolagal z izvršilno listino v času vložitve tožbe.
VSL sklep I Cp 602/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru tožnica ni mogla preprečiti izvršbe na stanovanje, ki ga je pridobila z darilno pogodbo, ker je bila ta pogodba v predhodnem postopku že pravnomočno izpodbita z učinkom nasproti upniku.
Sodba II Ips 515/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi verižno kompenzacijo opredelilo kot neobičajen način poplačila terjatve, ki v okviru stečajnega postopka utemeljuje domnevo o vedenju upnika za slabo finančno stanje dolžnika.
Sodba III Ips 185/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo izpodbojnost verižnih kompenzacij, asignacij in cesij, ki so bile uporabljene za poravnavo obveznosti v stečajnem postopku.
Sodba III Ips 142/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka nujno ločiti med dejanjem, ki neposredno povzroča škodljivo posledico za stečajno maso, in zgolj pripravljalnimi pravnimi posli, ki niso samostojni predmet izpodbijanja.
Sodba III Ips 144/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je za izračun prekluzivnega roka pomemben datum sklenitve pisne pogodbe o prevzemu dolga, čeprav so ustni dogovori med strankami obstajali že pred tem.
VSK sodba Cpg 452/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da blokada žiro računa, neizplačani akceptni nalogi in sklepanje cesijskih pogodb neposredno pred stečajem ne zadostujejo za izpodbijanje zakonske domneve o vedenju upnika za dolžnikovo slabo finančno stanje.
VSL sodba I Cpg 1014/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za izpodbijanje prodajne pogodbe in pobota terjatev, ki sta bila sklenjena v škodo upnika.
VSL sklep II Cp 1930/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nedopustno izpodbijalo pogodbi o prevzemu dolga, ki sta bili sklenjeni zgolj kot fiktivna podlaga za pobot terjatev, s čimer je bil posamezni upnik neupravičeno poplačan na škodo ostalih stečajnih upnikov.
Sodba III Ips 47/99 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za izpodbijanje darilne pogodbe med očetom in hčerko, kjer se je uporabila domneva o dolžnikovem vedenju o škodovanju upnikov zaradi neodplačnosti pravnega posla.
Sodba II Ips 181/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da stečajna izpodbojna tožba ne izključuje uporabe pravil o spremembi tožbe, tudi če tožbo vlaga stečajni dolžnik.
Sodba in sklep III Ips 130/98, III Ips 132/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da opustitev preprečitve izplačila sredstev z žiro računa lahko predstavlja izpodbojno pravno dejanje le, če ima za posledico izgubo materialne pravice ali nastanek materialne obveznosti za dolžnika.
Sodba III Ips 17/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izpodbijanje ni utemeljeno, če narava terjatve (npr. pri dedovanju) predstavlja začasen obračun, katerega končna višina še ni določena.
Sodba II Ips 798/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj upniku prisodilo denarno protivrednost predmeta, ker naravna izročitev (kosilnice) ni bila mogoča, pri čemer je bila višina zahtevka vezana na vrednost, opredeljeno v predhodni pravnomočni sodbi.
Sodba II Ips 719/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za stečajne postopke, začete pred 1. 1. 1994, uporabljajo prejšnja pravila (ZPPSL 1989), vključno z roki za izpodbijanje dejanj, določenimi v tem zakonu.
VSM sklep Cpg 66/94 — Višje sodišče v Mariboru