izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju
Sentenca
Sodišče ne upošteva možnosti povečanja stečajne mase z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj po uradni dolžnosti. Za upoštevanje te možnosti mora upnik verjetno izkazati, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj dejansko prišlo do vrnitve premoženja v stečajno maso, kar predstavlja procesni pogoj za nadaljevanje postopka kljub pomanjkanju sredstev za kritje stroškov (100. člen ZPPSL).
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila vrnitev nepremičnin v naravi nemogoča zgolj zato, ker je toženka na zemljišču zgradila stanovanjsko hišo, saj nepremičnina kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine še vedno obstaja.
VSRS Sodba II Ips 9/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da mora tožnik v okviru paulijanske tožbe v stečaju zahtevati, da pravni posel izgubi učinke v razmerju do stečajnih upnikov in da se za račun stečajnega dolžnika dopusti poplačilo iz spornega premoženja.
VSL Sodba II Cp 53/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prehod na stečajna pravila izpodbijanja omejuje upnika na uveljavljanje zahtevkov v skladu z ZFPPIPP, tudi če je bila tožba vložena pred začetkom stečaja.
VSL Sklep II Cp 61/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da v izvršilnem naslovu stečajna masa ni izrecno označena kot upnik, ne preprečuje uporabe pravil o stečajnem izpodbijanju, če je bil zahtevek utemeljen na podlagi izpodbijanja dolžnikovih dejanj.
VSK Sklep I Ip 333/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti preveriti stečajni status dolžnika, saj to vpliva na procesno upravičenje in pravilno uporabo materialnega prava v paulijanski tožbi.
VSL Sklep I Cpg 500/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sta tožbena zahtevka na ničnost in na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika po vsebini različna, vendar vodita do istega cilja – vračila premoženja v stečajno maso.
VSL Sklep I Cpg 477/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da ugotovitvena oblika tožbenega zahtevka pri izpodbijanju asignacij v stečaju ni ovira za meritorno odločitev, četudi bi bila oblikovalna tožba pravno natančnejša.
VSRS sodba III Ips 116/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je določilo način izvršitve, po katerem lahko upniki izpodbijajo dejanja v obdobju enega leta pred začetkom prisilne poravnave, če je bila ta vložena po uvedbi stečajnega postopka.
-
Sodišče je presojalo uspešnost izpodbijanja odpovedi pravici do pritožbe zoper sklep o izvršbi kot dejanja, ki je neposredno vplivalo na zmanjšanje stečajne mase.
Sodba III Ips 5/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče kupoprodajno pogodbo in naknadni pobot terjatev obravnavalo kot enotno izpodbojno dejanje, saj je bila pogodba sklenjena izključno z namenom, da upnik s pobotom doseže poplačilo svoje predhodne terjatve iz posojila.
Sodba III Ips 21/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nakazili, opravljeni na podlagi predhodnega dogovora o vnaprejšnjem plačilu, nista izpodbojni, saj ne ustrezata zakonskim kriterijem za oškodovanje stečajne mase.
Sodba III Ips 72/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prejem plačila terjatve na podlagi asignacijske pogodbe predstavlja neobičajen način poplačila, kar utemeljuje domnevo o subjektivnem pogoju (vednosti o slabem ekonomskem stanju) po četrtem odstavku 125. člena ZPPSL.
VSL sklep I Cpg 282/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se domneva oškodovanja iz 125. člena ZPPSL pri neobičajnih načinih poplačila razteza na celotno zadnje leto pred začetkom stečaja.
Sodba III Ips 178/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožba za izpodbijanje zastavne pravice prepozna v delu, kjer je tožeča stranka po izteku šestmesečnega roka spremenila istovetnost zahtevka.
Sklep III Ips 94/98 — Vrhovno sodišče
-
Poplačilo terjatve z odstopom terjatve do tretje osebe se šteje za neobičajen način izpolnitve, če ni bil dogovorjen ob nastanku obveznosti, kar vzpostavi domnevo o subjektivnem elementu izpodbijanja.
Sklep III Ips 144/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo izpodbijanje nakazila, ki je bilo opravljeno tik pred začetkom stečajnega postopka in je imelo za posledico neenakomerno poplačilo terjatve posameznega upnika.
Sodba III Ips 110/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se neobičajnost načina izpolnitve ne presoja glede na dotedanjo prakso med strankama, temveč glede na način, ki je bil dogovorjen ob sklenitvi temeljnega pravnega posla.
Sodba III Ips 58/98 — Vrhovno sodišče
-
Neobičajnost plačila kot predpostavka subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti je neodvisna od natančnega časovnega trenutka znotraj enoletnega roka pred začetkom stečajnega postopka.
Sodba III Ips 46/98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno vračilo posojila pred zapadlostjo, pri čemer je sodišče poudarilo, da mora biti subjektivni element (vedenje o slabem stanju dolžnika) izkazan v trenutku samega plačila.
Sklep III Ips 44/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo poplačilo terjatev s prenosom (cesijo) terjatev do tretjih oseb kot način izpolnitve obveznosti, ki ni običajen.
Sodba III Ips 42/98 — Vrhovno sodišče