izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj
Sentenca
Pri izpodbijanju neodplačnih pravnih dejanj dolžnika (pavlianska tožba) se od prejemnika koristi ne zahteva dokazovanje vednosti o oškodovanju upnikov. Za utemeljenost zahtevka zadošča dokaz o obstoju neodplačnega razpolaganja, pri čemer se tožena stranka lahko brani le z dokazom, da dolžnik ob razpolaganju ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom (256. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora dolžnik v triletnem zakonskem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla računati, da je njegovo prosto razpolaganje s premoženjem lahko omejeno zaradi varstva upnikov.
VSL sodba II Cp 1967/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo domnevo o dolžnikovem vedenju pri prenosu lastninske pravice na nepremičnini med zakoncema kot neodplačnem pravnem dejanju.
Sodba II Ips 108/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pri neodplačnem razpolaganju (darilna pogodba) ne preverja dobra vera prejemnika, temveč izključno dolžnikova vednost o oškodovanju upnikov.
Sodba II Ips 444/2008 — Vrhovno sodišče