izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju
Sentenca
Izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju (actio pauliana) je pravni institut, ki omogoča stečajnemu upravitelju ali upnikom izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, storjenih v zadnjem letu pred začetkom stečaja, če so ta dejanja povzročila neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov oziroma neupravičeno naklonila ugodnost posameznemu upniku (125. člen ZPPSL). Objektivni pogoj izpodbojnosti je podan, kadar dejanje objektivno zmanjšuje stečajno maso ali krši načelo enakopravnega poplačila upnikov, pri čemer je treba presojati tudi morebitno protidajatev, ki bi lahko premoženje dolžnika ohranila ali povečala.
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Družinski zakonik (DZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se v pravdi za izpodbijanje dolžnikovih dejanj ne more parcialno reševati vprašanje obsega skupnega premoženja zakoncev, saj je to predmet ločenih postopkov.
VSL Sodba I Cpg 356/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 83. člen OZ · 255. člen OZ · 256. člen OZ · 257. člen OZ · 258. člen OZ · 259. člen OZ · 260. člen URS · 33. člen ZFPPIPP · 18. člen ZFPPIPP · 18. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 244. člen ZFPPIPP · 244. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 269. člen ZFPPIPP · 270. člen ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 391. člen ZFPPIPP · 46. člen ZFPPIPP · 47. člen ZFPPIPP · 48. člen ZFPPIPP · 48. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 49. člen ZPP · 13. člen ZPP · 214. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 -
Tožena stranka nosi trditveno in dokazno breme, da sklenitev pogodbe o preužitku ni poslabšala položaja upnikov oziroma ni zmanjšala premoženja stečajnega dolžnika.
VSL Sodba I Cpg 837/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 564. člen ZFPPIPP · 10. člen ZFPPIPP · 10. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 10. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 10. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 14. člen ZFPPIPP · 14. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 14. člen, odstavek 2, točka 3 ZFPPIPP · 14. člen, odstavek 2, točka 3(1) ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 391. člen ZFPPIPP · 391. člen, odstavek 1 ZFPPIPP-G · 34. člen ZFPPIPP-G · 34. člen, odstavek 2 ZPP · 212. člen ZPP · 7. člen -
Sodišče je presodilo, da plačilo leasing obrokov ne predstavlja prenosa premoženja, temveč plačilo uporabnine, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za uporabo 36-mesečnega roka izpodbojnosti.
VSC Sklep Cpg 159/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Toženec ni uspel izpodbiti ugotovitev o insolventnosti, ker je izpodbijal le eno od dveh neodvisnih domnevnih baz.
VSRS Sodba III Ips 80/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zamenljivost dobavitelja blaga, nujnega za redno poslovanje, ne vpliva na presojo sočasnosti izpolnitve; odločilen je le običajen rok plačila.
VSL sodba I Cpg 1491/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3, točka 1 ZFPPIPP · 34. člen ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 2, točka 3 -
Sodišče je presodilo, da način izpolnitve obveznosti ni bil običajen, dolgotrajno neplačevanje najemnin pa bi moralo toženo stranko napotiti k preverjanju solventnosti dolžnika.
VSL sodba I Cpg 582/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da terjatev, ki ni bila pravočasno prijavljena v stečajnem postopku, ne more biti predmet uspešnega izpodbijanja, saj v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in ne vpliva več na čisto vrednost premoženja stečajnega dolžnika.
VSK sodba in sklep Cpg 319/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo izpodbojnost medsebojne kompenzacije terjatev kot oblike nadomestne izpolnitve v stečajnem postopku.
VSL sodba I Cpg 875/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri verižnih kompenzacijah tožnik ne more zahtevati vračila zgolj od ene stranke, če ni izpodbijal celotnega posla, vključno z odpustom dolga do tretje osebe.
VSK sodba Cpg 120/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da so zamude pri plačilih v višini enega do treh mesecev postale običajne, saj so se kot takšne izoblikovale v daljši poslovni praksi med strankama, čeprav je bil pogodbeno določen plačilni rok 30 dni.
VSC sodba Cpg 79/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo izpodbojnost verižnih kompenzacij in poudarilo, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede neenake obravnave upnikov.
VSL sodba I Cpg 1758/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da verižna kompenzacija v stečajnem postopku vsebinsko ne predstavlja pobota, temveč odpust dolga, kar vpliva na presojo izpodbojnosti.
VSL sodba I Cpg 1883/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 261. člen ZFPPIPP · 261. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 272. člen ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3, točka 2 ZFPPIPP · 278. člen ZFPPIPP · 278. člen, odstavek 2 ZPP · 11. člen ZPP · 11. člen, odstavek 1 ZPP · 155. člen ZPP · 155. člen, odstavek 1 ZPP · 2. člen ZPP · 2. člen, odstavek 1 ZPP · 212. člen ZPP · 214. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 7. člen ZPP · 7. člen, odstavek 1 -
Sodišče je kot nesklepčen zavrnilo povračilni zahtevek, ker tožeča stranka ni substancirala trditvene podlage glede vrednosti odtujenih tovornih vozil v času sojenja.
VSC sodba Cpg 173/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti stvari v tožbenem zahtevku za vračilo opredeljene dovolj konkretno, da je mogoča njihova ločitev od drugih istovrstnih stvari in s tem neposredna izvršba.
VSL sodba in sklep I Cpg 704/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila nesklepčna, ker tožeča stranka ni navedla, da je bila tretja oseba njena dolžnica, kar je bistveno za razumevanje zmanjšanja stečajne mase pri pogodbi o prevzemu dolga.
VSL sklep I Cpg 412/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj enomesečna blokada enega od transakcijskih računov ne zadošča za dokaz insolventnosti, saj kaže le na kratkoročne likvidnostne težave.
VSL sodba in sklep I Cpg 1247/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je vsako plačilo dolžnika, ki ni vnaprejšnje ali sočasno in ki zmanjša bodočo stečajno maso, podlaga za ugotovitev objektivnega dejanskega stanja oškodovanja upnikov.
VSL sklep in sodba I Cpg 208/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 136. člen ZPP · 139. člen ZPP · 213. člen ZPP · 213. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 12 ZPPSL · 125. člen ZPPSL · 125. člen, odstavek 1 ZPPSL · 125. člen, odstavek 4 ZPPSL · 125. člen, odstavek 4, točka 1 ZPPSL · 125. člen, odstavek 4, točka 2 -
Sodišče je poudarilo, da je za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka nujno celostno zajeti vsa dejanja, ki tvorijo ekonomsko celoto, če se izpodbija učinek več povezanih pravnih dejanj.
VSL sodba I Cpg 307/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na splošno slovensko prakso zamujanja s plačili kot opravičilo za izpodbijano dejanje.
VSL sodba in sklep I Cpg 961/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 14. člen ZFPPIPP · 14. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 14. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 14. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 14. člen, odstavek 3, točka 2 ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 2, točka 1 ZFPPIPP · 34. člen ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 2 ZPP · 155. člen -
Pogodba o odkupu terjatev je kot odplačna prodajna pogodba praviloma veljavna, razen če se izkaže, da je bila sklenjena z namenom prikritega pobota terjatev, kar predstavlja nedovoljeno nadomestno izpolnitev.
VSL sodba I Cpg 1378/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3, točka 1 ZGD-1 · 263. člen ZGD-1 · 263. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pojasnilo, da presoja o vplivu izpodbijanja na stečajno maso sodi v okvir vsebinske obravnave objektivnega elementa izpodbojnosti, ne v fazo odločanja o procesni dopustnosti tožbe.
VSL sodba in sklep I Cpg 492/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj védenje tožene stranke o slabem ekonomskem položaju dolžnika ne zadošča za izpolnitev subjektivnega elementa izpodbojnosti pri asignacijski pogodbi.
VSL sklep I Cpg 558/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker tožeča stranka ni uspela izkazati ekonomske povezanosti med asignacijami in poboti, kar je pogoj za presojo izpodbojnosti po 271. členu ZFPPIPP.
VSL sodba I Cpg 1443/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 271. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora tožena stranka za izpodbijanje domneve o izpodbojnosti konkretizirano dokazati, da je bil zamik plačila običajen za njuno poslovno razmerje.
VSL sodba I Cpg 662/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3, točka 2 -
Sodišče je presodilo, da konkretna asignacija ni izpolnjevala pogojev za izpodbojnost, saj ni privedla do nedovoljenega privilegiranja upnika v smislu pridobitve ugodnejših pogojev za poplačilo terjatve.
VSL sodba I Cpg 211/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ima izpodbojni zahtevek v stečaju kondikcijsko naravo, zato se glede zamude uporabijo pravila o neupravičeni obogatitvi, ne glede na določbe ZFPPIPP o pravnih posledicah izpodbojne sodbe.
VSM sodba I Cpg 630/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje koristi stečajnega dolžnika iz prejetih odvetniških storitev ne zadostuje za preprečitev izpodbijanja, če ni dokazano, da se je ta korist odrazila v konkretni obliki premoženja iz 1. odstavka 10. člena ZFPPIPP.
VSL sodba I Cpg 197/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da plačevanje z zamikom v okviru večletnega poslovnega sodelovanja (2005–2008) ni izpodbojno, saj gre za vzpostavljeno poslovno prakso, ki ni bila motivirana z namenom oškodovanja drugih upnikov.
VSL sodba I Cpg 14/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da asignacija ni neobičajen način izpolnitve obveznosti, tudi če se poslovni subjekti v zaostrenih razmerah poslovanja pogosteje poslužujejo tovrstnih plačilnih instrumentov.
VSL sodba I Cpg 1446/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 14. člen ZFPPIPP · 14. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 3 ZFPPIPP · 272. člen ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3, točka 1 ZFPPIPP · 273. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je upnik prejel plačilo zamudnih obresti, ne pomeni nujno, da je imel zadosten razlog za sklepanje, da se je stanje plačilne nesposobnosti dolžnika saniralo.
VSL sodba I Cpg 53/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru določilo, da je rok za vračilo prejete izpolnitve prvi naslednji dan po vročitvi pravnomočne sodbe, pri čemer je zavrnilo zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od trenutka pred pravnomočnostjo.
VSL sodba I Cpg 861/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 378. člen ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 272. člen ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3, točka 1 ZFPPIPP · 275. člen ZFPPIPP · 275. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 278. člen ZFPPIPP · 278. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 278. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 34. člen ZPP · 313. člen ZPP · 313. člen, odstavek 2 ZPP · 313. člen, odstavek 3 ZPP · 319. člen ZPP · 319. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da kasnejše povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki predstavlja okoliščino, ki utemeljeno vzbuja prepričanje o odpravi insolventnosti, zaradi česar nasprotna stranka ni mogla vedeti za insolventnost v času opravljenih pravnih dejanj.
VSL sodba I Cpg 1222/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 261. člen ZFPPIPP · 261. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 263. člen ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 35. člen ZFPPIPP · 36. člen ZFPPIPP · 37. člen ZGD-1 · 340. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 1 ZPP · 286.b člen -
Sodišče je poudarilo, da se običajnost roka izpolnitve ne more presojati na podlagi prakse, ki se je oblikovala šele ob samem izpodbijanem dejanju.
VSL sodba I Cpg 1216/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 27. člen ZFPPIPP · 27. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 272. člen ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 278. člen ZFPPIPP · 278. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 278. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 28. člen ZFPPIPP · 28. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 35. člen -
Sodišče je poudarilo, da se poslovna praksa ne more začeti oblikovati šele s prvim izpodbijanim dejanjem.
VSL sodba in sklep I Cpg 930/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 271. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 272. člen ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 1, točka 1(1) ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 272. člen, odstavek 3, točka 2 ZFPPIPP · 278. člen ZFPPIPP · 278. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 278. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 34. člen ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 4 ZFPPIPP · 34. člen, odstavek 4, točka 2 ZPP · 313. člen -
Sodišče je presodilo, da opustitev preverjanja računovodskih izkazov dolžnika s strani dobavitelja v konkretnem primeru ne predstavlja kršitve dolžnega ravnanja, saj zamude pri plačilih niso kazale na insolventnost.
VSL sodba I Cpg 262/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je prejela nepremičnine na podlagi kupoprodajne pogodbe, vendar ni dokazala izpolnitve prevzetih obveznosti, zaradi česar je bila pogodba izpodbita kot brezplačno razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika.
VSL sodba in sklep I Cpg 430/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da so bile dobave nujne za redno poslovanje dolžnika (34. člen ZFPPIPP), samo po sebi ne preprečuje izpodbijanja teh plačil v stečajnem postopku.
VSL sklep II Cpg 390/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so bila plačila opravljena v ustaljenem običajnem roku (en do dva meseca), ker je tožena stranka v preteklem poslovanju pristala na takšno prakso, zato ni šlo za izpodbojno dejanje.
VSL sodba I Cpg 434/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je asignacija izpodbojna le, če je bila tožeča stranka (stečajni dolžnik) asignatov upnik, saj le v tem primeru plačilo asignatu pomeni poravnavo obveznosti na račun premoženja, ki bi moralo biti del stečajne mase.
VSL sklep I Cpg 189/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora sodišče prve stopnje poleg morebitnih zakonskih domnev iz 272. člena ZFPPIPP vselej presojati tudi obstoj splošnih materialnopravnih pogojev iz 271. člena ZFPPIPP, če so bili ti v postopku zatrjevani.
VSL sodba I Cpg 187/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali asignacija v povezavi s posojilno pogodbo predstavlja izpodbojno dejanje ali zgolj nevtralno spremembo upnika, ki ne zmanjšuje premoženja stečajnega dolžnika.
VSL sklep I Cpg 124/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da je toženec prejel plačilo prek asignacije, sama po sebi ne dokazuje, da je moral vedeti za slabo finančno stanje dolžnika, če ni drugih dokazov o takšni vednosti.
VSL sklep I Cpg 1402/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj sklenitev kreditne pogodbe za pokrivanje starih obveznosti še ne pomeni zmanjšanja stečajne mase, temveč je treba presojati morebitna dodatna dejanja, kot so pogodbe o zastavi terjatev.
Sodba III Ips 25/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali asignacija predstavlja izpodbojno dejanje glede na zapadlost terjatve, ki je bila s tem dejanjem poplačana.
VSL sodba I Cpg 349/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri asignacijah do zmanjšanja stečajne mase lahko pride le z eno vrsto asignacijske pogodbe, zato je treba v postopku jasno razmejiti, katero dejanje je povzročilo oškodovanje stečajnih upnikov.
VSL sklep I Cpg 982/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da so tudi plačila na transakcijski račun, izvedena z zamudo, lahko predmet izpodbijanja, če kršijo načelo enakomernosti poplačila upnikov, saj zamuda pri plačevanju predstavlja okoliščino, ki bi morala vzbuditi dolžno skrbnost prejemnika plačila.
VSK sodba Cpg 177/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni opravilo dokazne ocene predloženih dokazov o obstoju terjatev, kar je ključno za ugotovitev, ali je prišlo do dejanskega zmanjšanja stečajne mase.
VSL sklep I Cpg 645/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo učinkovitost nakazil v tujino in izročitev akceptnih nalogov v kontekstu načela enake vrednosti dajatev pri dvostranskih pravnih poslih.
VSK sodba Cpg 119/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo učinkovitost plačil dolžnika v korist posameznega upnika pred začetkom stečaja, pri čemer je kot merilo za sočasnost izpolnitve upoštevalo časovno razmerje med dobavo blaga in plačilom.
VSK sodba Cpg 135/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da plačilo zapadlih obveznosti za električno energijo, ki postavlja dobavitelja v ugodnejši položaj napram drugim upnikom, predstavlja izpodbojno dejanje, ne glede na naravo dobavitelja kot izvajalca javne gospodarske službe.
VSK sodba I Cpg 47/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot izpodbojno dejanje opredelilo asignacijo (nakazilo dolžnika tretji osebi), s katero je bila terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika v celoti poplačana na škodo ostalih upnikov.
VSL sklep I Cpg 956/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju vsebinsko oblikovalni zahtevek, ne glede na njegovo zunanjo (ugotovitveno) formulacijo.
VSK sodba I Cpg 320/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da plačilo zavarovalne premije, ki je v stečajno maso vneslo pogojno terjatev do zavarovalnice, ni pomenilo zmanjšanja stečajne mase, saj se je premoženje le pojavilo v drugačni obliki.
VSL sodba I Cpg 927/05 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri asignaciji kot izpodbijanem dejanju je objektivni pogoj oškodovanja stečajne mase podan le, če je zaradi asignacije prenehala terjatev asignanta do asignata, kar neposredno zmanjša premoženje stečajnega dolžnika.
VSL sklep I Cpg 1101/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da asignacijske pogodbe, sklenjene kot sestavni del temeljnega posla pred nastankom stečaja, nimajo elementov izpodbojnosti, ker niso pomenile naknadne privilegirane spremembe načina izpolnitve obveznosti.
Sodba III Ips 24/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ni bila stečajni upnik in ni bila v položaju, da bi s spornimi transakcijami pridobila ugodnejši položaj v stečajnem postopku, saj je šlo zgolj za tehnično pomoč pri plačevanju obveznosti dolžnika.
VSL sodba in sklep I Cpg 142/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dogovori in pogodbe, ki zgolj določajo način poslovanja, nimajo nujno izpodbojnih materialnopravnih učinkov, če konkretna asignacijska plačila niso bila izvedena.
Sodba III Ips 55/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da lahko predmet izpodbijanja poleg same dobave blaga predstavlja tudi naknadno sklenjena kompenzacija, s katero sta bili denarni terjatvi poravnani v škodo stečajne mase.
VSK sodba I Cpg 80/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Verižna kompenzacija se šteje za neobičajen način izpolnitve obveznosti, saj odstopa od običajnega plačila na račun pri organizaciji za plačilni promet, kar vzpostavlja domnevo subjektivnega elementa izpodbojnosti.
VSK sodba I Cpg 22/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali je asignacija dolžnika, ki je privedla do poplačila terjatve določenega upnika, povzročila zmanjšanje stečajne mase v smislu izpodbojnosti po 125. členu ZPPSL.
VSL sodba in sklep I Cpg 1159/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek na vračilo denarne protivrednosti delnic v stečajno maso, ker je bila možna vrnitev samih delnic (članskih pravic) v naravi.
VSL sodba I Cpg 1020/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da neredna plačila dolžnika utemeljeno kažejo na slabo ekonomsko stanje in s tem izključujejo dobrovernost toženca pri prejemu poplačila, kar potrjuje izpolnjenost subjektivnega elementa izpodbojnosti.
VSL sodba I Cpg 638/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali asignacijska pogodba, sklenjena pred zapadlostjo terjatve, predstavlja običajen način izpolnitve obveznosti ali pa gre za dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati zaradi oškodovanja stečajne mase.
VSL sodba I Cpg 922/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da banka, ki je kot asignat le izvajala plačilni promet in sredstva prenakazala tretjim upnikom, ni pasivno legitimirana za izpodbijanje asignacijske pogodbe, saj z dejanjem ni pridobila premoženjske koristi.
VSL sodba I Cpg 1000/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo učinek asignacijskih pogodb na stečajno maso in ugotovilo, da pomanjkanje specifikacije računov v sami pogodbi ne izključuje poplačila že zapadlih terjatev.
VSL sodba I Cpg 79/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da plačilo že dobavljene električne energije v okviru trajnega pogodbenega razmerja ni izpodbojno, saj je bila s tem zagotovljena kontinuiteta dobave, kar preprečuje zmanjšanje stečajne mase.
VSL sodba I Cpg 381/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot izpodbojno pravno dejanje obravnavalo izplačilo plač nad zakonsko zajamčenim minimumom, ki so bila opravljena mimo predpisanega vrstnega reda v času insolventnosti družbe.
VDS sodba in sklep Pdp 1643/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče presojalo, ali asignacijske pogodbe, sklenjene v zameno za nadaljnjo dobavo blaga, pomenijo oškodovanje upnikov, če je bila s tem zagotovljena kontinuiteta poslovanja in s tem preprečeno zmanjšanje premoženja.
VSL sklep I Cpg 542/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poplačilo terjatve prek asignacije, opravljeno po zapadlosti terjatve, ne predstavlja sočasne izpolnitve in je zato izpodbojno, saj je upnik s tem prejel več, kot bi prejel v okviru razdelitvene mase.
VSL sodba I Cpg 465/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora upnik, ki zahteva nadaljevanje stečajnega postopka zaradi pomanjkanja sredstev za stroške, verjetno izkazati, da bo z izpodbijanjem pravnih dejanj v stečajno maso dejansko vrnjeno premoženje.
VSL sklep I Cpg 27/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je bila medsebojna kompenzacija terjatev med strankama, izvedena tik pred začetkom stečajnega postopka, fiktivna oziroma namenjena neupravičenemu favoriziranju upnika.
VSL sodba I Cpg 1123/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zamudne obresti od denarnega zneska, pridobljenega s cesijo, tečejo šele od trenutka, ko je tožena stranka dejansko prejela plačilo iz naslova odstopljenih terjatev.
VSL sodba I Cpg 325/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo, da se lahko navidezna prodajna pogodba, sklenjena z namenom nadomestne izpolnitve obveznosti, presoja kot izpodbojno pravno dejanje, če prikriva dejansko neenakomerno poplačilo upnika.
VSL sklep I Cpg 721/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sklenitev zastavne pogodbe za zavarovanje že obstoječe (stare) terjatve predstavlja nedopustno naklanjanje ugodnosti posameznemu upniku, kar je predmet izpodbojnega zahtevka.
VSL sodba I Cpg 1362/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo obveznost vračila premoženjske koristi v stečajno maso glede na to, ali je bila cedirana terjatev neizterljiva ali pa je bila s strani upnika prodana za znesek pod njeno dejansko vrednostjo.
Sodba in sklep III Ips 65/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v primeru asignacije, kjer ima podizvajalec neposredno terjatev do naročnika, plačilo naročnika ne predstavlja oškodovanja stečajne mase glavnega izvajalca.
VSL sodba I Cpg 474/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila pogodba o prevzemu izpolnitve izpodbijana, ker je imela za posledico privilegirano poplačilo določenega upnika in posledično zmanjšanje stečajne mase.
VSL sodba I Cpg 1253/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Asignacija (nakazilo) se šteje za neobičajen način poplačila terjatve, če poravnava s tem instrumentom ni bila vnaprej dogovorjena v osnovni pogodbi, in lahko predstavlja podlago za izpodbijanje zaradi zmanjšanja stečajne mase.
VSL sodba I Cpg 1259/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ni podan objektivni element izpodbojnosti, ker je bila stečajna masa sicer zmanjšana za denarni znesek, a hkrati povečana za hladilno napravo enake vrednosti.
VSL sodba I Cpg 1038/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izpodbijanje ni mogoče, če tožena stranka v trenutku sklenitve pogodbe ni bila upnik, temveč dolžnik, saj je bila z navedeno pogodbo šele vzpostavljena terjatev na plačilo kupnine.
VSL sklep I Cpg 342/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za ugotovitev, ali je bilo dejanje storjeno v kritičnem obdobju enega leta pred stečajem, pomemben trenutek izpolnitve obveznosti.
Sodba in sklep II Ips 114/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo domnevo iz 2. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL, ker je bilo pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred predlogom za začetek stečaja, tožena stranka pa ni uspela dokazati, da ni vedela za dolžnikovo slabo finančno stanje.
VSL sodba I Cpg 646/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker obrazložitev ni omogočala presoje, ali je sodišče subjektivni pogoj izpodbojnosti ugotovilo na podlagi dejstev ali zgolj na podlagi domneve.
VSL sklep I Cpg 620/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je šlo za izpodbijanje pogodb o odstopu terjatev (cesij), s katerimi je toženec kot povezana oseba pridobil privilegiran položaj v škodo ostalih upnikov stečajnega dolžnika.
Sodba II Ips 616/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali prodaja blaga in storitev v okviru redne dejavnosti, ki ji sledi pobot terjatev, prikriva nedovoljeno nadomestno izpolnitev, s katero je upnik prišel do prednostnega poplačila.
VSL sklep I Cpg 442/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da redne dobave in morebitno odlaganje stečaja zaradi njih ne opravičujejo privilegiranega poplačila posameznega upnika, če so s tem oškodovani ostali upniki.
VSL sodba I Cpg 567/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo na napačno razporeditev dokaznega bremena pri presoji subjektivnega elementa, ko gre za poplačila na neobičajen način.
VSL sklep I Cpg 325/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sklenitev asignacije ni zmanjšala premoženja stečajnega dolžnika, saj je bila v zameno za asignacijo prejeta ustrezna protidajatev (dobava blaga).
VSL sodba I Cpg 1266/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo izpodbijano poplačilo terjatve z asignacijo, ki je bila izvedena pred zapadlostjo dolga, kar je sprožilo domnevo o subjektivni vednosti upnika o insolventnosti dolžnika.
VSL sodba I Cpg 967/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pasivno legitimirana oseba tista, v korist katere je bilo dejanje storjeno (npr. asignatar pri asignaciji), ne pa nujno tista, ki je dejanje tehnično izvedla.
VSL sodba in sklep I CPg 1576/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da plačilo dolga za dobavljeno električno energijo prek asignacij in cesij ni zmanjšalo stečajne mase, saj je dolžnik v zameno prejel nujno potrebno storitev od monopolnega dobavitelja, ki je ni mogel prekiniti.
VSL sodba I Cpg 1363/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sočasno plačilo blaga z asignacijo ni izkazano, če se s tem dejansko zapirajo starejše zapadle terjatve, kar pomeni nedovoljeno privilegiranje upnika v škodo stečajne mase.
VSL sodba I Cpg 363/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
O izpodbijanju dejanj v stečajnem postopku odloča stečajni upravitelj ob dovoljenju predsednika stečajnega senata.
Sklep III Ips 177/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali plačilo za izdelavo sanacijskega programa in vodenje poslov predstavlja izpodbijano dejanje, če je bilo plačilo pogoj za opravljanje nujnih storitev ohranitve premoženja dolžnika.
VSL sodba I Cpg 1269/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da verižna kompenzacija predstavlja ekonomsko in pravno enoten posel, zato se pri presoji izpodbojnosti vseh njenih členov uporablja enak pristop kot pri pobotu, ki sam po sebi ni izpodbojen.
VSL sodba I Cpg 754/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri presoji objektivnega pogoja izpodbojnosti leasing pogodbe je treba upoštevati vzajemnost obveznosti: pravico do uporabe predmeta leasinga na eni strani ter dolžnost rednega plačevanja obrokov, ki vodijo do pridobitve lastninske pravice, na drugi strani.
VSL sklep I Cpg 974/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost zastavne pravice, ustanovljene na podlagi sporazuma, sklenjenega v obdobju pred začetkom stečaja.
VSK sklep Cpg 263/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Nadomestna izpolnitev s pobotom terjatev, ki je bila izvedena prek navideznega posla, se šteje za plačilo na način, ki ni običajen.
Sodba III Ips 148/98 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo izpodbijano vračilo nezapadlega posojila, opravljeno z asignacijo v zadnjih treh mesecih pred stečajem, pri čemer je sodišče poudarilo prevalitev dokaznega bremena glede vedenja o slabem stanju dolžnika na prejemnika plačila.
VSL sklep I Cpg 662/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo omejen doseg ugovora iz četrtega odstavka 129. člena ZPPSL v razmerju do dajatvenih zahtevkov, ki bi vplivali na stečajno maso.
Sodba III Ips 74/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek za izpodbijanje dovolj določen, če tožnik označi bodisi zunanjo obliko posla bodisi njegovo dejansko pravno naravo, ob pogoju, da je natančno opredeljeno predmetno blago.
VSM sklep Cpg 52/98 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo veljavnost asignacijske pogodbe in odstopa terjatve v kontekstu dolžnikove insolventnosti in zahteve po enakomernem poplačilu upnikov v stečajni masi.
VSM sodba in sklep Cpg 760/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopno sodišče ni ugotavljalo, ali so bila izpodbijana dejanja storjena v okviru tekočega poslovanja med postopkom prisilne poravnave in z dovoljenjem upravitelja.
VSM sklep Cpg 18/98 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da prevzem dolga s hkratnim odpustom dela terjatve ni izpodbojno dejanje, če je zaradi tega prenehal obstajati zahtevek upnika do stečajnega dolžnika, s čimer se stečajna masa ni zmanjšala, temveč povečala.
VSM sodba Cpg 757/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora upnik, ki je prejel predčasno vračilo posojila prek asignacije v obdobju treh mesecev pred stečajem, konkretno dokazati svoja prizadevanja za preveritev dolžnikovega ekonomskega stanja, da bi ovrgel domnevo o vedenju za njegovo insolventnost.
VSL sodba I Cpg 1185/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da večstransko pobotanje (verižna kompenzacija), ki ne pomeni neposrednega denarnega toka, v času insolventnosti dolžnika kaže na vednost upnika o dolžnikovem slabem finančnem stanju in lahko predstavlja izpodbojno dejanje.
VSM sodba Cpg 739/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da se upnikova vednost o dolžnikovem slabem ekonomsko-finančnem stanju pri izpodbijanju cesij veže na dejstvo, da cesija ne predstavlja neposrednega denarnega toka med dolžnikom in upnikom.
VSM sodba Cpg 503/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da izpodbijanje ni utemeljeno, če z dolžnikovim ravnanjem upnik ni pridobil neupravičene prednosti v primerjavi z ostalimi stečajnimi upniki.
VSM sklep Cpg 479/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Neobičajen način poplačila terjatve po pogodbi o nakazilu služi kot dokaz za subjektivno komponento izpodbijanja dejanja v stečajnem postopku.
Sodba III Ips 106/97 — Vrhovno sodišče
-
V primeru odstopa terjatve (cesije) je treba presojati, ali je prejemnik prejel premoženje brezplačno ali za neznatno plačilo, pri čemer je običajno, da se terjatve, ki še niso zapadle, diskontirajo.
VSM sklep Cpg 527/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da se navidezna cesijska razmerja med povezanimi osebami v času blokade žiro računa lahko štejejo za neodplačno razpolaganje (darilo), ki je izpodbojno po 126. členu ZPPSL.
VSM sodba Cpg 146/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je vsakršen način izpolnitve posojilne obveznosti, ki odstopa od denarnega vračila, za posojilno pogodbo neobičajen in lahko predstavlja indic za izpodbijanje.
VSM sodba Cpg 302/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot neobičajen način izterjave opredelilo poravnavo terjatve z vračilom blaga, česar upnik sicer ne bi mogel uveljaviti v rednem sodnem postopku.
Sodba III Ips 50/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da izpodbijanje asignacije v stečaju ne posega v veljavnost pogodbenega razmerja med udeleženci, temveč le v njegov učinek proti stečajni masi.
Sodba III Ips 102/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni mogla uspešno izpodbijati enostranskih pobotov, ki jih je opravila tožena stranka, saj se izpodbijanje v stečaju nanaša le na dejanja stečajnega dolžnika.
Sodba III Ips 26/94 — Vrhovno sodišče
-
Zastavna pravica na premičninah, ustanovljena za zavarovanje že obstoječe terjatve, ima objektivne elemente izpodbojnosti zaradi privilegiranja upnika.
VSL sodba Cpg 492/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se cesija v kontekstu stečajnega postopka šteje za neobičajen način izterjave, kar utemeljuje domnevo o izpolnjenosti subjektivnih pogojev za izpodbijanje.
Sodba III Ips 35/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali je stečajni dolžnik kot družbeno podjetje sploh imel razpolagalno pravico nad počitniškimi kapacitetami, ki jih je brezplačno prenesel na novo ustanovljene družbe.
VSL sodba Cpg 846/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pripoznava tožbenega zahtevka, dana tik pred začetkom stečaja, pravno dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati, če je z njim prišlo do oškodovanja upnikov stečajnega dolžnika.
VSL sklep II Cp 1061/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot neobičajen način poravnave terjatve opredelilo uporabo cesije namesto denarnega nakazila, s čimer je bila tožena stranka neupravičeno poplačana v škodo ostalih upnikov stečajnega dolžnika.
Sodba III Ips 67/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo veljavnost cesijske pogodbe v razmerju do stečajne mase.
Sodba III Ips 55/93 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za odstop terjatve namesto izpolnitve obveznosti, kar je sodišče ocenilo kot dejanje, ki drugega upnika neupravičeno postavlja v ugodnejši položaj.
Sodba III Ips 68/92 — Vrhovno sodišče