izpodbijanje priznanja očetovstva
Sentenca
Čeprav ZZZDR izrecno ne ureja izpodbijanja izjave o priznanju očetovstva, je takšna izjava izpodbojna zaradi pravne praznine v zakonski ureditvi. Sodišča to vrzel zapolnjujejo z analogno uporabo pravil o izpodbojnosti pogodb zaradi napak volje (94. člen OZ). S tem se zagotavlja enakopraven položaj moških, ki so očetovstvo priznali z izjavo, v primerjavi z očeti, za katere velja zakonska domneva očetovstva in imajo pravico do izpodbijanja po 96. členu ZZZDR.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo uporabo triletnega objektivnega roka za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva, sklicujoč se na ustavnosodno presojo o nedopustnosti takšnih omejitev v statusnih zadevah.
VSK Sodba I Cp 647/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je bila vložena po preteku triletnega objektivnega roka iz 99. člena OZ in subjektivnega roka iz 96. člena ZZZDR.
VSL Sklep IV Cp 1158/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva zaradi napake volje smiselno uporablja enoletni subjektivni rok, določen za izpodbijanje očetovstva.
VSL Sklep IV Cp 1546/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva zaradi napak volje, ker bi bila sicer kršena pravica do sodnega varstva v primerjavi z očeti, za katere velja domneva očetovstva.
VSL Sodba IV Cp 39/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožbeni zahtevek za razveljavitev priznanja očetovstva prepozen, saj je potekel objektivni triletni prekluzivni rok od trenutka podane izjave.
VSL sodba II Cp 1096/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je revizijo v delu izpodbijanja priznanja očetovstva zavrglo, ker tožnik v tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta, kar je pogoj za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih.
Sodba in sklep II Ips 138/97 — Vrhovno sodišče