izpodbojna domneva v stečajnem postopku
Sentenca
Zakonska domneva iz stečajnega prava, da je upnik vedel ali bi moral vedeti za slabo ekonomsko stanje dolžnika zaradi neobičajnega načina poplačila terjatve, je izpodbojna. Nasprotna stranka jo lahko izpodbija bodisi z dokazovanjem neobstoja predpostavk za domnevo (t.i. domnevne baze) bodisi z neposrednim izpodbijanjem samega domnevanega dejstva. Ustaljena praksa plačevanja z asignacijami v preteklosti sama po sebi ne izključuje neobičajnosti načina poplačila v konkretnem primeru, če so podane druge okoliščine, ki kažejo na oškodovanje stečajne mase.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da za izpodbitje domneve ne zadostuje zgolj navajanje obsega poslovanja med strankama ali dejstvo predhodnega pobota terjatev.
VSL sklep I Cpg 1014/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da mora upnik, ki želi izpodbiti domnevo o svoji vednosti glede dolžnikovega stanja, aktivno navajati nasprotna dejstva in predlagati dokaze v postopku.
Sodba III Ips 70/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da so bile asignacije v preteklosti med strankama ustaljen način plačevanja, ne pomeni avtomatičnega izpodbijanja domneve o neobičajnem načinu poplačila v smislu 125. člena ZPPSL.
VSL sklep I Cpg 739/2001 — Višje sodišče v Ljubljani