izpodbojni zahtevek v stečaju
Sentenca
Izpodbojni zahtevek se v stečajnem postopku vlaga v korist stečajnega dolžnika, zato stečajni dolžnik nastopa na strani tožeče stranke, ne pa na strani tožene stranke. Upravičenec za vložitev zahtevka je stečajni upravitelj ali upnik, ki izpolnjuje zakonske pogoje za procesno zastopanje (276. člen ZFPPIPP). Ker so določbe ZFPPIPP glede izpodbijanja dejanj lex specialis v razmerju do splošnih pravil o izbrisni tožbi, tožena stranka ne more uveljavljati nujnega sosporništva odsvojitelja in pridobitelja.
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Popravek Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (uradno prečiščeno besedilo)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o dedovanju (Zakon o dedovanju)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da izpodbojni zahtevek ne pomeni razveljavitve pravnega dejanja samega, temveč le njegovih učinkov.
VSL Sodba I Cpg 873/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je napačno oblikovala povračilni zahtevek kot izbrisno tožbo po ZZK-1, namesto da bi zahtevala vrnitev premoženjske koristi v stečajno maso.
VSK Sodba II Cpg 49/2018 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 255. člen uradno prečiščeno besedilo · 18. člen uradno prečiščeno besedilo · 271. člen uradno prečiščeno besedilo · 275. člen uradno prečiščeno besedilo · 277. člen Zakon o dedovanju · 104. člen, odstavek 1 Zakon o dedovanju · 136. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 18. člen ZFPPIPP · 271. člen ZFPPIPP · 275. člen ZFPPIPP · 277. člen ZZK-1 · 243. člen -
Sodišče je presodilo, da odstop terjatve ni izpodbojen, če pomeni le način izvršitve obveznosti, ki je bila dogovorjena že v temeljni pogodbi pred nastankom insolventnosti, saj s tem ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja.
VSL sodba I Cpg 769/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pobotov kot samostojnih dejanj ni mogoče izpodbijati, če so del širše ekonomske celote, ki zahteva hkratno izpodbijanje prodajnih pogodb.
VSM sodba I Cpg 171/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da vrnitveni zahtevek ni izključen zgolj zato, ker izročena stvar (rezervni del) sama po sebi nima funkcije brez preostalega dela opreme.
VSK sklep Cpg 455/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo legitimacijo upnika, ki je bil s prevzemom dolga in posledičnim plačilom privilegiran, saj bi ugoditev zahtevku pomenila nasprotje s prisilnimi predpisi stečajnega prava.
VSL sodba I Cpg 1354/2012 — Višje sodišče v Ljubljani