izpodbojnost pravnega posla
Sentenca
Pravni posel, ki ga sklene poslovno nesposobna oseba ali njen zakoniti zastopnik brez potrebnega dovoljenja pristojnega organa, ni ničen, temveč izpodbojen. Takšna sankcija varuje koristi udeleženca, zato lahko posel s kasnejšo odobritvijo ali potekom roka za izpodbijanje postane veljaven. Ničnost nastopi le, če namen kršenega pravila ne odkazuje na milejšo sankcijo izpodbojnosti (86. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da toženec v konkretni pravdi ne more uspešno uveljavljati izpodbojnosti pogodbe zgolj z navedbami, temveč bi moral posel predhodno izpodbiti v ustreznem postopku.
VSL Sodba I Cp 858/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, ker je bila sklenjena brez soglasja zakonca, čeprav je delež predstavljal skupno premoženje.
VSL Sodba II Cp 458/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je pravni posel, ki ga v imenu otroka sklene starš brez odobritve centra za socialno delo ali kolizijskega zastopnika, le izpodbojen.
VSRS Sodba in sklep II Ips 54/2019 — Vrhovno sodišče
-
Razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca je izpodbojno dejanje, ne pa nedopusten (ničen) pravni posel.
VSK Sodba II Kp 18035/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Toženka je v postopku uveljavljala, da je poroštveno izjavo podpisala pod prisilo, vendar je sodišče zavzelo stališče, da tega ni mogoče uveljavljati zgolj z ugovorom v pravdi, temveč bi morala posel razveljaviti z novo tožbo.
VSL sodba I Cp 838/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da razpolaganje z nepremičnino iz skupnega premoženja zakoncev brez soglasja drugega zakonca praviloma nima za posledico ničnosti, temveč le izpodbojnost pravnega posla.
VSK sodba Cp 1157/2009 — Višje sodišče v Kopru