izpolnitev nedenarne obveznosti

Sentenca

Izpolnitev obveznosti pomeni izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti, zato dolžnik obveznosti ne more izpolniti z nečim drugim, niti upnik ne more zahtevati česa drugega, razen če zakon ali pogodba določata drugače (307. člen ZOR). Ta načelna prepoved nadomestne izpolnitve velja v času rednega trajanja pogodbenega razmerja, dokler nastop posebnih okoliščin, kot je stečaj, ne povzroči zakonske spremembe vsebine terjatve.

Viri