izpolnitev preživninske obveznosti
Sentenca
Preživninsko obveznost, določeno z izvršilnim naslovom (npr. dogovorom pred centrom za socialno delo), lahko zavezanec izpolni tudi z dejanskim preživljanjem v naravi, če zakonita zastopnica prejemnika preživnine s takšnim načinom izpolnitve soglaša oziroma ga odobri (123. in 130. člen ZZZDR). Dejanska izpolnitev preživninske obveznosti v času skupnega bivanja družinskih članov predstavlja pravno dejstvo, ki lahko preprečuje izvršbo, saj preživninska obveznost v takšnih okoliščinah preneha ali se šteje za izpolnjeno.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da plačilo na otrokov bančni račun brez izrecne določbe v izvršilnem naslovu ne pomeni izpolnitve obveznosti do zakonitega zastopnika.
VSL Sklep IV Cp 1542/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Plačila nadomestila preživnine, ki jih je upniku izplačal Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, se štejejo kot poravnana preživninska obveznost.
VSM Sklep I Ip 118/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikovo zahtevo po nadomestni izpolnitvi preživnine z izročitvijo nepremičnin, ker za takšen način ni bilo soglasja zakonite zastopnice.
VSL Sklep I Ip 1310/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da plačilo preživnine na račun matere po nastopu polnoletnosti upnice ni veljavna izpolnitev, saj upnica ni podala soglasja za takšen način plačila.
VSL sklep II Ip 735/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji izpolnitve preživninske obveznosti treba oceniti, ali so dejanja staršev v času skupnega življenja pomenila konkludenten sporazum o drugačnem načinu preživljanja.
VSL sklep I Ip 4137/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno plačevanje preživnine neposredno na račun mladoletnega otroka namesto na račun zakonitega zastopnika, kot je bilo določeno v izvršilnem naslovu.
-
Sodišče je presodilo, da plačevanje preživnine preko poštnih nakaznic namesto na hranilno knjižico, kot je bilo določeno v sodbi, ne preprečuje učinka prenehanja obveznosti s plačilom.
VSL sklep I Ip 3165/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali se lahko preživninska obveznost iz izvršilnega naslova šteje za izpolnjeno, če je otrok dejansko živel pri dolžniku in je bil o tem dosežen (tudi konkludenten) sporazum med staršema.
VSK sklep II Cp 1435/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v tej zadevi razveljavilo sklep o zavrnitvi ugovora, ker dolžnik zatrjuje, da je zakonita zastopnica s konkludentnimi dejanji pristala na neposredno plačevanje preživnine otrokoma in na naturalno izpolnjevanje obveznosti s skrbjo za otroka.
VSL sklep IV Cp 4177/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da lahko dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavlja dejstvo, da je preživninsko obveznost izpolnil z dejanskim preživljanjem v času skupnega življenja z zakonito zastopnico in otrokom.
VSL sklep III Cp 1450/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik se ni mogel uspešno sklicevati na ugovor prenehanja terjatve, ker je samoiniciativno prevzel skrb za otroke, namesto da bi plačeval preživnino v denarju, kot je bilo določeno v izvršilnem naslovu.
VSL sklep III Cp 1644/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da plačila stroškov za šoferski izpit, maturo in smučarsko opremo brez soglasja drugega starša ne pomenijo izpolnitve preživninske obveznosti.
Sodba II Ips 920/93 — Vrhovno sodišče