izpraznitev stanovanja

Sentenca

Lastnik lahko zahteva izpraznitev stanovanja zoper osebo, ki stanovanje uporablja brez veljavne najemne pogodbe oziroma po preteku najemne pogodbe, sklenjene za določen čas (58. člen SZ). Dokler najemno razmerje med lastnikom in najemnikom ni pravno veljavno prenehalo, lastnik ne more zahtevati izselitve oseb, ki so v najemni pogodbi opredeljene kot zakoniti uporabniki stanovanja. Zahteva za izpraznitev stanovanja zaradi nezakonite uporabe je dopustna šele po ugotovitvi, da najemno razmerje ne obstaja več.

Iz posameznih sodb

  • Tožbeni zahtevek na izselitev je bil zavrnjen, ker tožnik ni uspel dokazati, da je izključni lastnik stanovanja, saj je bilo ugotovljeno, da stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank.

    VSL Sodba I Cp 1149/2019 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Tožnik ni izkazal lastninske pravice na stanovanju, zato ni bil aktivno legitimiran za vložitev tožbe na izpraznitev in izročitev nepremičnine.

    VSL sodba II Cp 2814/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da povrnitev vlaganj najemniku ni procesni pogoj za tožbo na izpraznitev stanovanja po prenehanju najemne pogodbe za določen čas.

    VSL sodba I Cp 1393/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da toženec za uveljavljanje pravnega varstva stanovanjske pravice ni nujno dolžan vložiti nasprotne tožbe, če lastnik neutemeljeno odklanja sklenitev najemne pogodbe.

    VSL sklep II Cp 820/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da zgolj izselitev toženca iz sobe v samskem domu ne pomeni izpraznitve prostorov, če toženec ni dokazal, da je prostore dejansko izpraznil in izročil v posest lastniku.

    VSL sodba II Cp 914/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zahtevku ugodilo, ker toženca ob uveljavitvi stanovanjske zakonodaje nista izpolnjevala pogoja dvoletnega bivanja v stanovanju.

    VSL sodba I Cp 1868/98 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da tožnica ne more uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, če najemniku ni predhodno odpovedala najemnega razmerja zaradi krivdnih razlogov po 53. členu SZ.

    VSC sodba Cp 761/99 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je izpostavilo, da je presoja izpraznitvenega zahtevka neločljivo povezana z izpolnitvijo uskladitvene dolžnosti lastnika v primerih, ko je bila stanovanjska pogodba sklenjena še po določbah prejšnjega zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR).

    Sklep II Ips 477/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je naložilo izpraznitev stanovanja pod pogojem, da tožeča stranka tožencu omogoči vselitev v prejšnjo garsonjero, saj je bila njegova preselitev v večje stanovanje posledica neveljavne odločbe.

    Sodba II Ips 49/97 — Vrhovno sodišče

  • V pravdi zaradi izpraznitve stanovanja mora tožena stranka, če želi uveljavljati pravico do sklenitve najemne pogodbe, to zahtevati z nasprotno tožbo; sodišče ni dolžno raziskovati te obveznosti po uradni dolžnosti, če zahtevek ni postavljen.

    VSM sodba Cp 330/97 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je v konkretnem primeru podaljšalo rok za izselitev na zakonsko določen minimum 60 dni zaradi socialnih okoliščin tožene stranke.

    VSL sodba I Cp 66/95 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo pravni položaj imetnika pravice do uporabe stanovanja v prehodnem obdobju ob uveljavitvi nove stanovanjske zakonodaje.

    Sodba II Ips 744/93 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da lastnik ne more zahtevati izselitve uporabnikov, dokler najemna pogodba, v kateri so navedeni kot uporabniki, ni bila pravilno odpovedana ali razvezana.

    VSL sodba II Cp 1987/93 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da toženki nista upravičeni do uporabe prejšnjega zakona, ker sta s preprečitvijo pregleda stanovanja sami onemogočili sklenitev najemne pogodbe po novem zakonu.

    Sodba II Ips 489/93 — Vrhovno sodišče

Viri