izredna naturalizacija
Sentenca
Izredna naturalizacija po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) je institut, ki omogoča sprejem tujca v državljanstvo, čeprav ta ne izpolnjuje splošnih pogojev iz 10. člena ZDRS. Pogoj za njeno izvedbo je obstoj interesa Republike Slovenije, ki ga s sprejemom tujca država pridobi na pomembnem področju, oziroma utemeljenost zaradi nacionalnega interesa. Obstoj teh razlogov predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije na podlagi mnenja pristojnega resornega organa, kar je nujna procesna predpostavka za odločitev o prošnji.
- Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo)
- Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uredba o merilih za ugotavljanje…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je bila tožnica pravilno seznanjena z negativnim mnenjem Urada Vlade RS za Slovence po svetu in v zamejstvu ter da je imela možnost izjave pred odločitvijo o prošnji.
UPRS Sodba I U 1964/2017-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora upravni organ pri presoji nacionalnih razlogov za izredno naturalizacijo celovito ugotoviti tako sposobnosti prosilca (npr. športne) kot tudi njegov nedvoumen interes za zastopanje države.
UPRS sodba I U 1400/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj slovensko poreklo prednikov ne zadošča za izredno naturalizacijo, če se prosilec sam deklarira za pripadnika druge narodnosti in ne izkazuje aktivnega udejstvovanja pri varovanju interesov Slovenije.
UPRS sodba I U 1881/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDRS · 13. člen -
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ ni vsebinsko utemeljil športnih sposobnosti tožnika, temveč se je zgolj skliceval na mnenje zveze o nezmožnosti spremljanja igralca v tujini.
UPRS sodba I U 645/2014 — Upravno sodišče
-
V tej zadevi je bila prošnja utemeljeno zavrnjena, ker je pristojno ministrstvo podalo negativno mnenje o obstoju interesa na področju šolstva, tožnica pa svojega zahtevka ni modificirala.
UPRS sodba I U 645/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker je pristojni organ (Urad) oblikoval mnenje, preden je prejel ključno priporočilo veleposlaništva, zaradi česar mnenje ni bilo celovito.
sodba I U 1925/2010 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDRS · 13. člen -
Tožnik ni izkazal, da njegovo delovanje predstavlja izjemen dosežek oziroma prispevek h gospodarskemu razvoju Republike Slovenije, kar je bilo ključno za negativno mnenje resornega ministrstva.
sodba I U 1312/2010 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDRS · 13. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstva, kot so rojstvo in šolanje v Sloveniji ter poznavanje jezika, niso pravno odločilna za sprejem v državljanstvo po 13. členu ZDRS, če Vlada RS ne ugotovi obstoja interesa države.
Sodba I Up 1454/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora upravni organ v primeru nepopolne vloge stranko pozvati k dopolnitvi, namesto da vlogo obravnava na podlagi neustrezne pravne podlage.
sodba U 1346/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da okoliščine, kot so nekaznovanost, rojstvo v Sloveniji ali šolanje v Sloveniji, same po sebi ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev za utemeljitev interesa države pri izredni naturalizaciji.
Sodba I Up 278/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je odločitev o neobstoju interesa države za sprejem tožnika v državljanstvo v diskrecijski pristojnosti Vlade RS, sodni nadzor pa je omejen na procesno zakonitost.
Sodba U 34/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo nevarnosti za obrambo države nujna vsebinska obrazložitev pristojnega organa, ki presega zgolj avtomatično sklicevanje na merila iz uredbe o nekdanjih pripadnikih tujih oboroženih sil.
Sodba U 208/95-7 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila prošnja za izredno naturalizacijo zavrnjena, ker Vlada Republike Slovenije ni prepoznala interesa države za sprejem tožnika v državljanstvo, kljub njegovim navedbam o znanstvenem delu in nameri ustanovitve inštituta.
Sodba U 750/93 — Vrhovno sodišče