izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Sentenca
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec zaradi kršitev delodajalca, morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji glede predhodnega pisnega opomina delodajalcu, obvestila inšpektoratu za delo ter spoštovanja prekluzivnih rokov za podajo odpovedi (112. člen ZDR). Obrazložitev okoliščin in interesov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, v sami pisni odpovedi ni pogoj za njeno zakonitost, saj se te okoliščine lahko navajajo in dokazujejo v sodnem postopku.
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (Kolektivna pogodba gradbenih dej…)
- Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva 2003/88/ES Evropskega…)
- Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Kolektivna pogodba dejavnosti go…)
- Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg)
- Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (Kolektivna pogodba gradbenih dej…)
Iz posameznih sodb
-
V konkretni zadevi je sodišče kot trpinčenje prepoznalo nalaganje ponižujočih in nesmiselnih delovnih nalog, kot so nošenje pnevmatik in štetje kovic iz zaprte embalaže, ki so izvirale iz sfere delodajalca.
VDSS Sodba Pdp 262/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 111. člen ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1, točka 8 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 34. člen ZDR-1 · 34. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 47. člen ZDR-1 · 47. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 47. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 7. člen ZDR-1 · 7. člen, odstavek 4 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 8. člen -
Sodišče je presodilo, da je bilo 40-odstotno znižanje plače zaradi 'destimulacije', izvedeno brez predhodne ocene delovne uspešnosti, protipraven poseg v osnovno plačo, ki utemeljuje izredno odpoved.
VDSS Sodba Pdp 773/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da nezakonito bistveno znižanje plače s strani delodajalca predstavlja kršitev, ki delavcu omogoča izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba in sklep Pdp 605/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva po konkretizaciji izpolnjena, saj je delavec jasno navedel zakonsko podlago in trajanje zamude pri izplačilu plač, kar je delodajalcu omogočilo vsebinsko obrambo.
VDSS Sodba in sklep Pdp 211/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 111. člen ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1, alinea 4 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 128. člen ZDR-1 · 128. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 128. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 144. člen ZDR-1 · 144. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 33. člen ZDR-1 · 34. člen ZPP · 285. člen ZPP · 286.b člen ZPP · 286.b člen, odstavek 1 -
V konkretnem primeru je bila izredna odpoved zakonita, ker je delavec pravočasno izpolnil formalne zahteve opozorila delodajalcu in prijave inšpektoratu ter utemeljil kršitev prepovedi nadlegovanja.
VDSS Sodba in sklep Pdp 44/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj poimenovanje odpovedi kot 'izredna' ne zadošča za priznanje pravic, če niso izpolnjeni zakonski pogoji za njeno podajo.
VDSS Sodba Psp 1/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more utemeljevati neizplačila plače z domnevno neupravičeno odsotnostjo delavca z dela, saj je delavec do plačila upravičen ves čas trajanja delovnega razmerja.
VDSS Sodba Pdp 828/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je bila do odpravnine in odškodnine upravičena, ker je delodajalca predhodno opomnila na izpolnitev obveznosti in o kršitvi obvestila inšpektorat, odpoved pa podala zaradi neizpolnjevanja obveznosti po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 750/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila izredna odpoved nezakonita, ker delavec v opominu in odpovedi ni navedel konkretnih očitkov, temveč se je le skliceval na zakonsko besedilo, zaradi česar ni upravičen do odškodnine in odpravnine.
VDSS Sodba Pdp 312/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Kolektivna pogodba gradbenih dej… · 41. člen Kolektivna pogodba gradbenih dej… · 41. člen, odstavek 5 Kolektivna pogodba gradbenih dej… · 67. člen ZDR-1 · 111. člen ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1, alinea 4 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 85. člen ZDR-1 · 85. člen, odstavek 2 -
Sodišče je potrdilo pravico do odpravnine delavki, ki je izredno odpovedala pogodbo zaradi neizplačila plač in regresov, pri čemer je kot osnovo za izračun odpravnine uporabilo plače iz zadnjih treh mesecev zaposlitve.
VDSS sodba in sklep Pdp 741/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 111. člen ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 1, alinea 4 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 131. člen ZDR-1 · 131. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 131. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 200. člen ZDR-1 · 200. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 4. člen ZDR-1 · 83. člen ZDR-1 · 83. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 89. člen ZDR-1 · 89. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 89. člen, odstavek 1, alinea 1 -
Tožnici pripada odškodnina za izgubljeni odpovedni rok, saj je terjatev nastala po začetku postopka prisilne poravnave, zato nanjo potrjena prisilna poravnava ne učinkuje (212. člen ZFPPIPP).
VDSS sodba Pdp 225/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji temelja odpravnine in odškodnine ugotoviti, katera izmed več podanih odpovedi je dejansko učinkovala in ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izredno odpoved.
VDSS sodba in sklep Pdp 356/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo utemeljenosti odpovednega razloga, temveč je svojo odločitev zmotno oprlo zgolj na navedbe tožnice o obstoju formalnih razlogov za odpoved.
VDSS sklep Pdp 1175/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej zadevi je bila izredna odpoved utemeljena zaradi večmesečne zamude pri izplačilu plač, kljub predhodnemu opominu delodajalcu.
VDSS sodba Pdp 281/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je delavec zaradi neizplačila plač v zakonskih rokih upravičen do odškodnine v višini plače za čas odpovednega roka in odpravnine, kot bi mu pripadala ob redni odpovedi iz poslovnih razlogov.
VDSS sodba Pdp 1165/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo kot razlog za izredno odpoved upoštevano dejstvo, da delodajalec delavcu vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma jo je bistveno zmanjšal.
VDSS sodba Pdp 1091/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 109. člen ZDR · 109. člen, odstavek 2 ZDR · 109. člen, odstavek 2, alinea 1 ZDR · 112. člen ZDR · 112. člen, odstavek 1 ZDR · 112. člen, odstavek 1, alinea 3 ZDR · 112. člen, odstavek 2 ZDR · 126. člen ZDR · 15. člen ZDR · 15. člen, odstavek 1 ZDR · 15. člen, odstavek 4 ZDR · 29. člen ZDR · 29. člen, odstavek 1 ZDR · 92. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, 2. odstavek -
Sodišče je priznalo pravico do odpravnine ob ugotovitvi delovnopravne kontinuitete, ko je delodajalec dvakrat zaporedoma zamudil z izplačilom plače.
VDSS sodba Pdp 216/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do odpravnine in odškodnine, ker delodajalec dvakrat zaporedoma ni izplačal plače v roku, pri čemer je pri izračunu upoštevalo delovnopravno kontinuiteto zaposlitve.
VDSS sodba Pdp 651/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo pravico do odpravnine in odškodnine zaradi neizplačila plač, pri čemer je pri izračunu upoštevalo delovnopravno kontinuiteto pri delodajalcu.
VDSS sodba Pdp 445/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila izredna odpoved utemeljena zaradi večkratnega zaporednega neizplačila plače in izplačila bistveno nižje plače od dogovorjene.
VDSS sodba Pdp 275/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je delavec pri zamudah z izplačilom plače upravičen do odpravnine in odškodnine, saj se subjektivni razlog nemožnosti nadaljevanja dela v primeru kršitev iz 112. člena ZDR predpostavlja.
VDSS sodba Pdp 317/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej zadevi je bila izredna odpoved utemeljena zaradi trikratnega zaporednega zamujanja delodajalca pri izplačilu plače, kar je delavcu dalo pravico do odpravnine in odškodnine po tretjem odstavku 111. člena ZDR-1.
VDSS sodba Pdp 40/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni bil upravičen do odškodnine, ker pred izredno odpovedjo od delodajalca ni zahteval odprave konkretne nevarnosti za zdravje in življenje.
VDSS sodba Pdp 244/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker dejansko stanje glede dogovora o povišanju plače ni bilo popolnoma razčiščeno, kar je ključno za presojo, ali je bilo plačilo za delo bistveno zmanjšano.
VDSS sklep Pdp 627/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 112. člen ZDR · 112. člen, odstavek 1 ZDR · 112. člen, odstavek 1, alinea 3 ZDR · 126. člen ZDR · 126. člen, odstavek 2 ZDR · 127. člen ZDR · 127. člen, odstavek 2 ZDR · 15. člen ZDR · 15. člen, odstavek 1 ZDR · 15. člen, odstavek 2 ZDR · 15. člen, odstavek 3 ZDR · 15. člen, odstavek 4 -
Tožnica ni bila upravičena do odpravnine, ker se je po podani izredni odpovedi z delodajalcem sporazumela o 30-dnevnem odpovednem roku, kar je izključilo nujnost takojšnje prekinitve delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 360/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da izredna odpoved delavca zaradi neizplačila plač ohranja pravico do odpravnine in odškodnine, tudi če je delodajalec pred tem že podal redno odpoved iz poslovnih razlogov.
VDSS sodba Pdp 965/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec nima pravice enostransko šteti delavčeve izredne odpovedi za redno odpoved, četudi meni, da niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 112. člena ZDR.
VDSS sodba Pdp 30/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo pravico do odpravnine v primeru izredne odpovedi zaradi trikratnega zaporednega neizplačila plače.
VDSS sodba Pdp 39/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da delavec v sami izredni odpovedi ni dolžan podrobno obrazložiti razlogov za nemožnost nadaljevanja dela, temveč jih lahko utemelji šele v okviru sodnega postopka.
VDSS sklep Pdp 1080/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zamuda pri izplačilu plače v trajanju petih dni po poteku roka predstavlja kršitev, ki ob trikratni ponovitvi v šestih mesecih utemeljuje izredno odpoved.
VDSS sodba Pdp 1023/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zakonitost izredne odpovedi v primeru, ko delodajalec šest mesecev ni izplačeval plač, ne glede na to, ali je delavec pri odpovedi upošteval vse formalne roke.
VDSS sodba Pdp 662/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker sodišče prve stopnje ni ustrezno presodilo vpliva dejstva, da je delodajalec plačo izplačal z zamudo, vendar po delavčevem opominu.
VDSS sklep Pdp 373/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da naknadno plačilo zamujenih plač ne vpliva na zakonitost izredne odpovedi, če je bila pred tem podana vsaj trikratna zamuda s plačilom.
VDSS sodba Pdp 536/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo zakonitost izrednih odpovedi, ker so delavci predhodno izpolnili zakonske zahteve po opominu delodajalcu in obvestitvi inšpektorata.
VDSS sodba Pdp 1086/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost izredne odpovedi zaradi bistveno zmanjšanega plačila, pri čemer je bila ključna predhodna pisna graja kršitev in obvestitev inšpektorata.
VDSS sodba in sklep Pdp 617/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica ni predhodno pisno opomnila delodajalca na izpolnitev obveznosti niti ni o kršitvah obvestila inšpektorja za delo, zato njena odpoved ni bila kvalificirana kot izredna.
VDSS sodba Pdp 402/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru delavec ni izpolnil zakonske zahteve po predhodnem pisnem obveščanju inšpektorja za delo o kršitvah delodajalca, zato njegova odpoved ni bila šteta za izredno.
Sodba VIII Ips 178/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more prisiliti delavca v nadaljevanje delovnega razmerja niti se ne more sklicevati na svojo lastno kasnejšo odpoved pogodbe kot sredstvo za izpodbijanje delavčeve izredne odpovedi.
VDSS sklep Pdp 587/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do odpravnine in odškodnine, ker pred podajo izredne odpovedi od delodajalca ni zahteval odprave grozeče nevarnosti za svoje zdravje.
VDSS sodba Pdp 271/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je izredna odpoved utemeljena, kadar delodajalec v obdobju šestih mesecev trikrat zamudi z izplačilom plače, ne glede na to, da je bila sama zamuda pri posameznih izplačilih kratka.
VDSS sodba in sklep Pdp 605/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delavec ni vezan na takojšnjo odpoved ob prvi kršitvi, temveč lahko izbira trenutek odpovedi, dokler so pogoji za kršitev (npr. neizplačilo plač) še vedno podani.
Sodba in sklep VIII Ips 108/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delavec ohrani pravico do odpravnine in odškodnine, če je izredna odpoved podana zakonito, ne glede na kasnejšo izpolnitev delodajalčevih obveznosti.
VDS sodba Pdp 1880/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da naknadno plačilo plače po prejetem opominu ne sanira kršitve, ki je podlaga za izredno odpoved.
VDS sodba Pdp 973/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je dokazno breme glede razlogov za izredno odpoved na strani delavca, če ta od delodajalca zahteva odpravnino ali odškodnino.
VDS sklep Pdp 245/2004 — Višje delovno in socialno sodišče