izročilna pogodba
Sentenca
Izročilna pogodba je pravni posel, s katerim se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ali njihovim potomcem. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, njena bistvena značilnost pa je razdelitev premoženja med dediče še za časa življenja izročitelja, s čimer se vnaprej uredi dednopravni položaj.
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba o merilih za določanje op…)
- Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba o dopolnitvi uredbe o mer…)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o socialnem varstvu (uradno prečiščeno besedilo)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
Iz posameznih sodb
-
Zgolj pridržanje pravic ob izročitvi po 551. členu OZ ne spreminja izročilne pogodbe v pogodbo o preužitku ali dosmrtnem preživljanju, temveč le vpliva na njeno odplačno naravo.
VSL Sklep III Cp 1266/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da se s pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja dedič izrecno odpove pravici do nujnega deleža na tem premoženju, zaradi česar kasnejše uveljavljanje prikrajšanja nujnega deleža ni utemeljeno.
VSL Sklep II Cp 1049/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zaveza k dosmrtni oskrbi iz izročilne pogodbe vključuje tudi delno plačilo institucionalnega varstva, saj bi se sicer bistven namen pogodbe izjalovil.
VDSS Sodba Psp 186/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da konkretnega pogodbenega določila o razdelitvi bodočega premoženja ni mogoče šteti za veljavno oporočno razpolaganje.
VSL Sklep II Cp 631/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zaveza za oskrbo iz izročilne pogodbe ne preneha zgolj zato, ker je upravičenec prešel v institucionalno varstvo, saj pogodbene obveznosti niso omejene zgolj na bivanje na domu.
VDSS Sodba Psp 17/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji izročilne pogodbe, pri kateri niso sodelovali vsi potomci, raziskati dejansko pogodbeno voljo strank, da ugotovi, ali gre za darilno pogodbo ali za odplačno pogodbo (npr. pogodbo o dosmrtnem preživljanju).
VSC Sklep I Cp 331/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za razvezo pogodbe, ker je ugotovilo, da toženka ni zavračala pomoči in je bila pripravljena izpolnjevati svoje obveznosti, tožnica pa je pomoč dejansko potrebovala.
VSL Sodba I Cp 1036/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se obveznost iz izročilne pogodbe za oskrbo izročiteljice razteza tudi na plačilo stroškov institucionalnega varstva v domu starejših, četudi pogodba izrecno ne omenja plačila oskrbnine.
VDSS Sklep Psp 95/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru so se izročene nepremičnine štele za darila, ker ostali štirje otroci zapustnika niso podali soglasja k izročilni pogodbi.
VSL Sklep II Cp 162/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da si je izročitelj izgovoril pomoč v primeru onemoglosti, ne spremeni pravne narave izročilne pogodbe, pri kateri ni bilo podano soglasje vseh dedičev.
VSL Sklep I Cp 798/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnikovo nestrinjanje z izročilno pogodbo ne vpliva na njeno veljavnost, saj je bila pogodba odplačne narave.
VSL Sodba II Cp 2152/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 106. člen ZD · 107. člen ZD · 107. člen, odstavek 5 ZD · 110. člen ZD · 110. člen, odstavek 1 ZD · 111. člen ZD · 115. člen ZD · 115. člen, odstavek 2 ZD · 115. člen, odstavek 3 ZD · 117. člen ZD · 117. člen, odstavek 1 ZD · 117. člen, odstavek 2 ZD · 120. člen ZD · 121. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 354. člen ZPP · 354. člen, odstavek 1 -
Tožnik je izpodbijal dokazno oceno glede vsebine izročilne pogodbe, saj sodišče ni upoštevalo pisne izjave izročitelja o pravi pogodbeni volji glede obsega nepremičnin.
VSL Sklep I Cp 2327/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali se izročnina všteje v dedni delež kot darilo, pri čemer breme izpodbijanja zakonske domneve o darilu nosi dedič, ki trdi nasprotno.
VSL Sklep I Cp 926/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo naravo izročilne pogodbe v kontekstu dednopravnega vračunavanja daril, pri čemer je izpostavilo pomen soglasja vseh potomcev za odplačno naravo prenosa.
VSL sklep II Cp 1986/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 550. člen ZD · 110. člen ZD · 110. člen, odstavek 1 ZD · 30. člen ZD · 41. člen -
Sodišče je presodilo, da nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, ne spadajo v zapuščinsko maso, saj je bila njihova izročitev dokazana z vsebino pogodbe.
VSRS sodba II Ips 283/2013 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila izročilna pogodba sklenjena le z enim od potomcev, zato se za preostale nujne dediče domneva, da gre za darilo, kar zahteva ugotavljanje vrednosti zapuščine v pravdnem postopku.
VSL sklep II Cp 1346/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker je ugotovilo, da zahtevek za vračunanje daril v zapuščino ne zahteva predhodne pravde, če je pravna posledica nesoglasja potomca z izročilno pogodbo že neposredno določena v zakonu.
VSL sklep II Cp 2924/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da ker se potomec ni strinjal z izročitvijo in pogodbe ni podpisal, velja zakonska domneva o darilni pogodbi, ki pa je izpodbojna.
VSL sklep I Cp 2618/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo obseg nepremičnin, zajetih v izročilni pogodbi, pri čemer je razlagalo vsebino in namen pogodbenih določil v kontekstu določitve zapuščinske mase.
VSL sodba I Cp 2814/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da soglasje mladoletnice brez zastopanja skrbnika in odobritve CSD pri sklenitvi izročilne pogodbe, kjer sta bila stranki tudi njena starša, nima pravnega učinka.
VSL sodba II Cp 1262/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da aleatornost pogodbe preprečuje njeno obravnavo kot darila, zato je treba v primeru spora o naravi posla dediča napotiti na pravdo.
VSL sklep I Cp 657/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi se po smrti preživljalca na zahtevo dedičev opravil naknadni obračun vrednosti prejetih storitev in se morebitna presežna vrednost obravnavala kot darilo.
VSC sodba Cp 129/2012 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZD · 106. člen -
Sodišče je poudarilo, da je bila pogodba odplačna, saj je vključevala tako preteklo dolgoletno pomoč kot zavezo za bodočo oskrbo izročevalke.
VSL sodba I Cp 3090/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izročilna pogodba ostane v veljavi izven obsega, ki je potreben za dopolnitev nujnega deleža, in da se izročeno premoženje ne vrne v zapuščino avtomatično.
Sodba II Ips 853/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo pogodbo za darilo, ker za njeno sklenitev ni bilo pridobljeno soglasje vseh dedičev, čeprav je bila pogodba formalno naslovljena kot izročilna.
VSL sklep I Cp 315/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izročevalec ne more zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti prevzemnika, če je sam s svojim ravnanjem onemogočil izpolnitev teh obveznosti.
Sodba II Ips 728/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da pogodba, sklenjena med bratom in sestro, ne more biti izročilna pogodba, saj stranki nista v razmerju izročitelj-potomec.
VSL sodba I Cp 4467/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pogodba odplačna, ker je prevzemnica izkazala preteklo izpolnjevanje obveznosti, natančen izračun bodočih dajatev pa v času sklenitve ni bil mogoč.
Sodba II Ips 292/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji aleatorne narave izročilne pogodbe ni mogoče uporabiti zgolj matematične primerjave vrednosti premoženja in izpolnjenih obveznosti, saj je bistvo aleatornosti v negotovosti trajanja obveznosti.
Sodba II Ips 86/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se darilo, ki nastane iz neveljavne izročilne pogodbe v razmerju do nesoglasnega dediča, upošteva pri izračunu nujnega deleža ne glede na to, ali je prevzemnik darila nujni dedič ali ne.
Sklep II Ips 436/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da nepristajanje vseh nujnih dedičev na izročilno pogodbo spremeni njeno pravno naravo v darilo, kar vpliva na nadaljnjo dednopravno obravnavo premoženja.
VSL sklep II Cp 1178/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahteval razveljavitev pogodbe zaradi naknadne neizpolnitve obveznosti in velike nehvaležnosti, vendar sodišče poudarja, da je v takšnih primerih pravno sredstvo preklic pogodbe in ne njena razveljavitev.
VSL sodba I Cp 1273/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je treba pri izročilni pogodbi med prednikom in potomcem presojati, ali je bila volja strank usmerjena v odplačnost (zagotovitev oskrbe) ali v neodplačen prenos premoženja, kar vpliva na izračun nujnega deleža.
Sodba II Ips 182/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali nepremičnine, pridobljene na podlagi izročilne pogodbe, postanejo skupno premoženje zakoncev glede na obseg in dejansko izpolnitev dogovorjenih oskrbovalnih obveznosti.
VSL sklep II Cp 947/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pogodba o preužitku, sklenjena med osebami, ki niso v odnosu izročevalec-potomec, ne potrebuje sodne overitve, značilne za izročilne pogodbe po 107. členu ZD.
Sodba II Ips 34/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pogodba o preužitku v bistvenem podobna izročilni pogodbi, zato se zanjo smiselno uporabljajo določbe ZD o izročilni pogodbi.
VSL sodba in sklep II Cp 89/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožnik ni uspel dokazati razlogov za preklic pogodbe, saj ni izkazal neizpolnjevanja obveznosti s strani toženke, sodišče pa je ocenilo, da izvedenec pulmolog za ugotovitev teh dejstev ni bil potreben.
Sodba II Ips 536/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pogodbe ni mogoče razvezati zaradi opustitve oskrbe, če sta stranki v pogodbi izrecno določili, da se izročnina poravna v denarju in ne v obliki osebne pomoči.
VSL sodba I Cp 542/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pogodba o izročitvi premoženja, ki ni sklenjena z vsemi potomci, ne uživa statusa izročilne pogodbe in zato ne zahteva obličnosti notarskega zapisa.
VSL sodba in sklep I Cp 370/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo pravno naravo izročilne pogodbe v primeru nesoglasja vseh dedičev, kjer se premoženje obravnava kot darilo za namene izračuna nujnega deleža.
VSL sodba in sklep I Cp 1602/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pogodba, ki vsebuje elemente aleatornosti in odplačnosti ter predvideva takojšen prehod premoženja, ne izpolnjuje pogojev za izročilno pogodbo po določilih ZD, temveč se presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Sodba II Ips 515/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje obličnosti pri pogodbi med očetom in potomcem ne sme poslabšati položaja ostalih dedičev, zato se takšna pogodba presoja analogno z določbami o izročilni pogodbi.
Sodba II Ips 71/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo izročilno pogodbo od pogodbe o dosmrtnem preživljanju glede na trenutek prehoda premoženja in krog upravičencev.
VSL sodba I Cp 1286/96 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tretja oseba, v korist katere je bila v izročilni pogodbi dogovorjena oskrba, nima legitimacije za zahtevanje razveze pogodbe.
Sodba II Ips 253/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je razveza pogodbe utemeljena tudi v primeru pasivne drže prevzemnikov, ki kaže na neizpolnjevanje prevzetih bremen.
Sodba in sklep II Ips 670/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali zatrjevano pomanjkanje skrbi prevzemnikov do izročevalke v obdobju osmih let pred smrtjo predstavlja zadosten razlog za razvezo izročilne pogodbe zaradi neznosnosti skupnega življenja.
Sodba II Ips 73/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razvezo pogodbe utemeljilo s hudo nehvaležnostjo prevzemnika, ki se je kazala v kaznivih dejanjih grdega ravnanja in ogrožanja varnosti, zaradi česar je skupno življenje postalo neznosno.
Sodba II Ips 778/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prenos celotnega solastninskega deleža na zaščiteni kmetiji na eno osebo ne krši prepovedi delitve kmetij.
Sodba II Ips 845/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vprašanja utemeljenosti spremembe naturalnih dajatev v denarno rento ni mogoče znova presojati, če je bilo o tem že pravnomočno odločeno v predhodni pravdi.
Sodba II Ips 904/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji preklica izročilne pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti upoštevalo, da so bile obveznosti pomoči in postrežbe pogojene z dejansko potrebo izročitelja, ki je bila v konkretnem primeru krita z oskrbo s strani zakonca.
Sodba II Ips 688/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pogodba med osebami, ki niso v sorodstvenem razmerju, ne more biti pravno kvalificirana kot izročilna pogodba.
VSL sodba I Cp 338/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo pravni posledici neizpolnjevanja obveznosti iz izročilne pogodbe, pri čemer je poudarilo, da razveljavitev pogodbe ni dopustno pravno sredstvo v primeru kršitve preživninske obveznosti.
VSL sodba II Cp 564/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za razvezo pogodbe preuranjen, ker vsebina dogovorjenega dosmrtnega preužitka med strankama ni bila dovolj določno opredeljena.
VSL sodba II Cp 1547/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je treba pri ugotavljanju vrednosti zapuščine opraviti natančen poračun med vrednostjo izročenega premoženja in vrednostjo nudenih storitev (oskrbnine), pri čemer dokazno breme glede odplačnosti nosi prevzemnik.
VSL sklep II Cp 1872/93 — Višje sodišče v Ljubljani