izročitev nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku

Sentenca

Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu po 192. členu ZIZ predstavlja izvršilni naslov, ki kupcu omogoča pridobitev posesti na nepremičnini. V primeru prodaje solastniškega deleža na nepremičnini, ki v naravi predstavlja enostanovanjsko stavbo, ima kupec pravico zahtevati izročitev in izpraznitev nepremičnine od dolžnika, saj ima solastnik na podlagi 100. člena SPZ pravico do varstva lastninske pravice na celi stvari. Dolžnik je dolžan izprazniti nepremičnino in jo izročiti kupcu, ne glede na to, ali je bila solastnina predhodno fizično razdeljena.

Iz posameznih sodb

  • V obravnavani zadevi je bila izselitev dolžnika naložena kljub dejstvu, da je bil predmet prodaje le idealni delež do 2/3, zaradi česar je bila odločitev o izselitvi nezakonita.

    VSK Sklep I Ip 20/2026 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je potrdilo, da je dolžnik dolžan izprazniti celotno stanovanjsko hišo in jo izročiti kupcu, ki je na dražbi pridobil le solastniški delež, saj idealnega solastniškega deleža v naravi ni mogoče ločeno izprazniti.

    VSL Sklep II Ip 1798/2021 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče lahko sklep o izročitvi nepremičnine kupcu naknadno dopolni z odločitvijo o izselitvi dolžnika, tudi če o tem ni bilo odločeno v prvotnem sklepu, saj ne gre za dopolnilno sodbo v smislu vezanosti na prekluzivne roke za stranke.

    VSL Sklep II Ip 599/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da za določitev roka za izselitev dolžnika iz nepremičnine ni potreben predlog upnika ali kupca, saj gre za nujno procesno posledico domika nepremičnine.

    VSL sklep II Ip 3160/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sklep o izselitvi dolžnika, ker je bil predmet prodaje le idealni solastniški delež nepremičnine, za kar zakon ne predvideva izselitve v izvršilnem postopku.

    VSL sklep II Cpg 971/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavzelo stališče, da je treba sklep o izročitvi nepremičnine kupcu interpretirati kot izvršilni naslov za deložacijo dolžnika, tudi če to v sklepu ni izrecno zapisano, da se prepreči neenakopraven položaj kupca.

    VSL sklep III Cp 915/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri