izsiljevanje
Sentenca
Kaznivo dejanje izsiljevanja (213. člen KZ-1) je sestavljeno kaznivo dejanje, ki ni usmerjeno zgolj zoper premoženje, temveč tudi zoper osebnostne pravice, človekovo dostojanstvo in svobodno odločanje posameznika. Ker gre za osebno kaznivo dejanje, pri katerem se istočasno poseže v človekove pravice in svoboščine, pri njem ni mogoča konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je izsiljevanje poškodbeni delikt, saj z uporabo sile ali grožnje posega v osebno integriteto oškodovanca, kar izključuje možnost obravnave več dejanj kot nadaljevanega kaznivega dejanja.
VSC Sodba II Kp 38808/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Obstoj dolga oškodovanca do obtoženca izključuje zakonski znak namena pridobitve protipravne premoženjske koristi, ki je nujen za kvalifikacijo dejanja kot izsiljevanje.
VSL Sodba II Kp 46514/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi pomanjkljive obrazložitve glede objektivne resnosti grožnje pri izsiljevanju.
VSM Sklep II Kp 35458/2012 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 KZ-1 · 213. člen KZ-1 · 213. člen, odstavek 2 KZ-1 · 213. člen, odstavek 3 KZ-1 · 34. člen KZ-1 · 35. člen KZ-1 · 71. člen ZKP ZKP · 149.a člen ZKP · 150. člen ZKP · 152. člen ZKP · 152. člen, odstavek 1 ZKP · 152. člen, 1. odstavek ZKP · 152. člen, 4. odstavek ZKP · 155.a člen ZKP · 155.a člen, odstavek 4 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 7 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 8 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 378. člen ZKP · 378. člen, odstavek 1 ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 ZKP · 392. člen ZKP · 392. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da oškodovanec odlaša s plačilom dolga, ne zmanjšuje teže kaznivega dejanja izsiljevanja, če storilec pri izterjavi uporabi silo ali grožnjo.
VSK sodba Kp 127/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je izterjava dolga s silo ali resno grožnjo pravno kvalificirana kot izsiljevanje.
Sodba I Ips 324/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri sostorilstvu irelevantno, kateri od storilcev je neposredno izrekel grožnjo, če je ta vplivala na oškodovančevo ravnanje.
Sodba I Ips 263/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila grožnja resna zaradi kombinacije nočnega časa, osamljenega kraja, številčne premoči storilcev in oškodovančevega zdravstvenega stanja, kar je izključilo prostovoljno izročitev premoženja.
VSL sodba I Kp 875/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je obtoženec z grožnjo zahteval poplačilo dolga, kar pomeni, da premoženjska korist ni bila protipravna, zato dejanje ni bilo opredeljeno kot izsiljevanje, temveč kot samovoljnost.
VSK sodba Kp 174/93 — Višje sodišče v Kopru