izstavitev zemljiškoknjižne listine
Sentenca
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine je dajatveni zahtevek, s katerim dejanski lastnik nepremičnine od zemljiškoknjižnega lastnika zahteva izpolnitev obveznosti, potrebne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Takšen zahtevek temelji na obligacijskem razmerju, ki izhaja iz pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, in je namenjen uskladitvi izvenknjižnega stanja z zemljiškoknjižnim stanjem.
Iz posameznih sodb
-
Tožbeni zahtevek zoper bivšega zakonca za izstavitev listine je bil zavrnjen, ker originarna pridobitev lastništva izključuje potrebo po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovoljenja med zakoncema.
VSL Sodba II Cp 1427/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je vpis nepremičnine v zemljiško knjigo nujen pogoj za začetek teka zastaralnega roka za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
VSK sodba I Cp 818/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnica je uveljavljala zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi sodne poravnave, s katero je pridobila lastninsko pravico do polovice nepremičnine.
VSL sodba II Cp 4015/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je upravičena zahtevati izročitev izvirnika pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine, če brez teh dokumentov ne more izpolniti davčnih in notarskih obveznosti za vpis v zemljiško knjigo.
VSL sklep I Cp 2886/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ker je tožnik solastnino na skupnem premoženju pridobil z originarno pridobitvijo (delitvijo skupne lastnine).
Sodba II Ips 460/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je zahtevek določen, če je predmet zemljiškoknjižne listine opredeljen na podlagi izvedeniškega mnenja in skice, ki natančno določata del nepremičnine.
VSL sodba in sklep II Cp 607/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, ker toženka, ki je bila vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica, z dolžnikom ni bila v nobenem pogodbenem razmerju, ki bi utemeljevalo obveznost izstavitve zemljiškoknjižne listine.
VSL sodba I Cp 1754/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 168. člen -
Sodišče je naložilo tožencem izstavitev listin, sposobnih za zemljiškoknjižni vpis, ker prvotne pogodbe niso vsebovale vseh elementov, potrebnih za neposreden vpis lastninske pravice.
VSM sodba I Cp 1709/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine je bil zavrnjen, ker tožnice niso dokazale pridobitve lastninske pravice na podlagi zamenjave ali dogovora o gradnji.
VSK sodba I Cp 345/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Toženka je svojo obveznost izpolnila že s podpisom kupoprodajne pogodbe, ki je vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo, zato je bil zahtevek za ponovno izstavitev listine odveč.
Sodba II Ips 374/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da tožena stranka ne more pogojevati izstavitve zemljiškoknjižne listine s predložitvijo dokazil o plačilu celotne kupnine, če veljavnost pogodbe ni bila izpodbijana.
VSL sodba I Cp 287/04 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika nista dokazala, da bi se toženka zavezala k podaji zemljiškoknjižne izjave, niti nista navedla ustreznega pravnega naslova za zahtevano izstavitev.
Sodba II Ips 26/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da toženec ni izpolnil pogodbene obveznosti, ker tožniku ni omogočil vknjižbe lastninske pravice na kupljenem stanovanju, čeprav je bila kupnina v celoti plačana.
Sodba II Ips 289/2002 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je v nasprotni tožbi napačno kvalificiral zahtevek kot obligacijski za pridobitev lastninske pravice, namesto da bi uveljavljal ugotovitveni zahtevek zaradi gradnje na tujem svetu.
Sodba II Ips 24/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku obrazloženo odgovoriti na vse pravno relevantne ugovore glede omejitev prometa (npr. kmetijska zemljišča, črne gradnje), sicer stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sklep II Ips 223/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica lahko zahteva izstavitev listine za vpis solastninskega deleža, tudi če bo tehnična izvedba vpisa v zemljiški knjigi zahtevala postopek odpisa nepremičnine.
VSL sodba I Cp 1044/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da lahko kupec nepremičnine, ki mu prodajalec ni omogočil vknjižbe, toži zemljiškoknjižnega lastnika na izstavitev zemljiškoknjižne listine, če je ta nujna za realizacijo pridobitnega načina stvarne pravice.
Sklep II Ips 498/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je zahtevek na izstavitev listine, sposobne za vpis v ZK, vsebinsko istoveten zahtevku na overitev podpisa na prodajni pogodbi.
Sodba II Ips 395/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo trditev o bistveni zmoti pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe in naložilo prodajalki izstavitev zemljiškoknjižne listine v korist kupcev.
Sodba II Ips 207/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pravdna pot za izstavitev zemljiškoknjižne listine nujna, če se toženec v postopku upira zahtevku, s čimer potrdi, da je sodno varstvo edina pot za realizacijo sklepa o dedovanju.
Sodba II Ips 937/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izvenknjižni lastnik lahko zahteva izstavitev listine tudi proti osebi, ki je vpisana v zemljiško knjigo na podlagi ničnega pravnega posla.
Sodba II Ips 818/93 — Vrhovno sodišče