izvolitev v naziv visokošolskega učitelja
Sentenca
Izvolitev v naziv visokošolskega učitelja (docent, izredni profesor, redni profesor) je vezana na posamezen visokošolski zavod, pri katerem se postopek izvede v skladu z zakonom in statutom tega zavoda (52., 55. in 57. člen ZVis). Odločba o izvolitvi v naziv pri eni univerzi nima učinka erga omnes, kar pomeni, da posamezniku ne zagotavlja avtomatičnega priznanja naziva pri drugih visokošolskih zavodih. Za pridobitev naziva na drugem zavodu mora kandidat izpolniti merila in opraviti postopek, ki ga za to določa statut konkretne univerze.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da je organ napačno določil datum vložitve prošnje, zaradi česar ni pravilno presojal pogojev za ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja.
UPRS Sodba I U 366/2021-27 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da izvolitev v naziv rednega profesorja na eni univerzi učinkuje erga omnes in zavezuje druge univerze k priznanju tega naziva.
VDSS Sodba Pdp 92/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnik ni izpolnjeval količinskega pogoja bibliografije za zadnje volilno obdobje, kot ga določajo interna Merila za volitve v nazive, kar je vodilo v zavrnitev ponovne izvolitve v naziv asistenta.
UPRS Sodba I U 2213/2017-36 — Upravno sodišče
-
Tožena stranka ni bila dolžna vloge za izvolitev v naziv izredni profesor obravnavati kot vlogo za izvolitev v naziv docent, saj je bila vloga vložena specifično za višji naziv.
UPRS sodba II U 111/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izpolnjevanje zakonskih pogojev ne ustvari pravice do izvolitve, saj je odločitev o izvolitvi predmet avtonomne odločitve senata članice univerze.
UPRS sodba II U 506/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je negativno mnenje študentov o pedagoškem delu in odnosu tožnice do študentov, podprto z anketami in neuspešnimi poskusi poravnave, utemeljen razlog za zavrnitev ponovne izvolitve v naziv docenta.
UPRS sodba I U 607/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZVis · 56. člen -
V konkretnem primeru je bila vloga za izvolitev v naziv redni profesor zavrnjena, ker kandidat na tajnih volitvah ni dosegel potrebne večine glasov (prejel je 14 glasov za od 30 oddanih glasovnic, zahtevanih pa je bilo 16).
sodba I U 408/2011 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: Statut Univerze v Mariboru · 255. člen -
V obravnavani zadevi je sodišče poudarilo, da je za odločanje o izvolitvi v naziv na prvi stopnji pristojen senat fakultete in ne dekan, na drugi stopnji pa senat univerze in ne rektor.
sodba I U 2178/2009 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bil postopek izvolitve ustavljen zaradi negativnih ocen poročevalcev o izpolnjevanju pogojev za docenta.
sodba I U 599/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri izvolitvi v naziv redni profesor, kjer je predvideno tajno glasovanje senata, obrazložitev ne more vključevati razlogov za glasovanje posameznih članov proti kandidatu.
Sodba I Up 214/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti merila za izvolitev v naziv docenta, ki vključujejo znanstveno-raziskovalne in pedagoške dosežke, določena na način, ki omogoča objektivno in predvidljivo presojo kandidatov.
Sodba I Up 63/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pri izvolitvi v naziv rednega profesorja nujno, da vsi člani strokovne komisije podajo pozitivno oceno, kar je bilo v konkretnem primeru odločilno za zavrnitev kandidature.
Sodba I Up 704/2001 — Vrhovno sodišče