izvršba na denarna sredstva
Sentenca
Izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet se lahko opravi le na sredstva, ki so last dolžnika, navedenega v izvršilnem naslovu. Upnik mora v predlogu za izvršbo natančno opredeliti predmet izvršbe, vključno s pravilno identifikacijo dolžnikovih računov. Če upnik ne zatrjuje in ne izkaže pravnega nasledstva oziroma prehoda obveznosti na drugo pravno osebo, izvršba na sredstva te tretje osebe ni dopustna, četudi obstajajo indici o izogibanju plačilu obveznosti (145. člen ZIZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri ustavljenju izvršbe smiselno uporabilo peti odstavek 141. člena ZIZ, potem ko je z vpogledom v evidence ugotovilo, da dolžnik nima odprtih računov.
VSL Sklep II Ip 1619/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da predložitev izvršilnega naslova predstavlja formalni pogoj za predčasno poplačilo tudi v gospodarskih izvršilnih zadevah.
VSL Sklep I Ip 1451/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da banka pri izvršbi na podlagi sklepa o rubežu dobroimetja ne sme blokirati sredstev iz naslova odobrene prekoračitve (negativnega limita).
VSM sklep I Ip 1432/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za rubež sredstev na računu tretje osebe, ker upnik ni izkazal prehoda dolžnikove obveznosti na to novo pravno osebo, kljub navedbam o zlorabi ustanavljanja novih družb za izogibanje plačilu.
VSL sklep II Cpg 901/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dejanska blokiranost žiro računa ni posledica sodne prepovedi, temveč dejstva, da prilivi na račun ne zadoščajo za pokritje dolžnikovih obveznosti.
VSL sklep II Cpg 404/2000 — Višje sodišče v Ljubljani