izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Sentenca
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen ZIZ), morata biti izpolnjeni dve predpostavki: predmet izvršbe mora imeti pravni status samostojne nepremičnine, ki je lahko predmet stvarnopravnih pravic, in ta nepremičnina ne sme biti vpisana v zemljiško knjigo. O dejanski etažni lastnini kot samostojnem predmetu izvršbe je mogoče govoriti le za razmerja, oblikovana pred 1. 1. 2003. Če je nepremičnina v zemljiško knjigo vpisana kot solastninski delež na celotni nepremičnini, gre za t. i. navidezno solastnino, na katero se izvršba vodi po pravilih za izvršbo na solastninski delež, ne pa kot na nevpisano nepremičnino.
Iz posameznih sodb
-
Pogodba zasebnega prava ne more nadomestiti zakonsko predpisane objave v javni knjigi ali na sodni deski, saj nima značaja javne listine, ki bi zagotavljala publicitetni učinek za tretje osebe.
VSL Sklep I Ip 1008/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izvršbo na posamezne dele stavbe (poslovni prostor in parkirna mesta), ker so bili ti v zemljiški knjigi vpisani kot solastninski deleži na parceli, kar pomeni, da nepremičnina ni bila nevpisana.
VSL Sklep III Ip 1749/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno ustavilo izvršbo, ker zemljiškoknjižno sodišče ni opravilo zaznambe, čeprav je šlo za nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in za katero velja poseben postopek rubeža po 211. členu ZIZ.
VSC sklep II Ip 611/2007 — Višje sodišče v Celju