izvršba na plačo
Sentenca
Izvršba na plačo (128. člen ZIZ) je dopustna le v primerih, ko dolžnik prejema redne mesečne prejemke iz naslova delovnega razmerja pri delodajalcu. Ker samostojni podjetnik posluje v svojem imenu in za svoj račun ter ne prejema plače v smislu delovnopravnega razmerja, izvršba na plačo zoper njega kot dolžnika ni mogoče oziroma dopustno izvršilno sredstvo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je napačno zavrglo predlog za izvršbo na plačo zgolj na podlagi statusa dolžnika kot samostojnega podjetnika, ne da bi preverilo navedbo upnika o dolžnikovi zaposlitvi pri tretji osebi.
VSL Sklep I Ip 532/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izvršba na plačo ni primerno sredstvo za poseg na morebitne prejemke direktorja, če dolžnik nima statusa zaposlenega, četudi direktor za vodenje družbe prejema nagrado.
VSL Sklep I Ip 1422/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 133. člen -
Sodišče je poudarilo, da zaradi načela določnosti izvršilnega sredstva (34. člen ZIZ) izvršba na plačo ne predstavlja procesne ovire za kasnejšo izvršbo na druge stalne prejemke, saj ti niso bili zajeti v prvotnem sklepu.
VSM sklep I Ip 950/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je štelo, da regres, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči ter povračila stroškov za prehrano in prevoz spadajo med prejemke iz delovnega razmerja, ki so predmet izvršbe na plačo.
VSL sklep I Ip 5364/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo izvršbo na plačo, ker je ugotovilo, da dolžnik pri navedenem izplačevalcu ne prejema plače, temveč sredstva na podlagi podjemne pogodbe.
VSC sklep I Ip 584/2013 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 128. člen -
Sodišče je ustavilo izvršbo na plačo, ker je ugotovilo, da je dolžnik samostojni podjetnik in nima delodajalca, ki bi lahko izvajal sklep o izvršbi.
VSC sklep I Ip 1129/2009 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila izvršba na plačo onemogočena, ker je bil dolžnik samostojni podjetnik, kar izključuje obstoj tretje osebe kot delodajalca.
VSL sklep IV Cp 6017/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 133. člen -
Sodišče je zavrnilo predlog za izvršbo na plačo, ker je dolžnik samostojni podjetnik, kar pomeni, da nima delodajalca kot tretje osebe, ki bi lahko izvajala izvršbo.
VSL sklep III Cp 954/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za naložitev plačila dolžniku, ker je dolžnica samostojna podjetnica in kot taka nima delodajalca, ki bi lahko izvajal odtegljaje od plače.
VSL sklep III Cp 855/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izvršbo ustavilo, ker dolžnica v času izdaje sklepa ni bila več zaposlena pri navedenem delodajalcu, upnik pa kljub pozivu ni sporočil podatkov o novem delodajalcu niti ni predlagal drugega izvršilnega sredstva.
VSL sklep III Cp 1508/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo predlog za izvršbo na plačo, ker je ugotovilo, da je dolžnik samostojni podjetnik in da je bilo zahtevano izvršilno sredstvo vsebinsko enako že dovoljeni izvršbi na sredstva na računu, kar predstavlja litispendenco.
VSL sklep II Cpg 241/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi na plačo, ker dolžnica kot samostojna podjetnica ni prejemnica plače pri delodajalcu.
VSL sklep III Cp 131/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča glede protiustavnosti določbe 102. člena ZIZ ne pomeni avtomatične razveljavitve določbe, temveč se ta uporablja do ustrezne zakonske uskladitve.
VSM sklep Cp 1592/99 — Višje sodišče v Mariboru