izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Sentenca
Izvršilno sodišče je pri dovolitvi izvršbe za denarno obveznost iz delovnega razmerja dolžno upoštevati veljavno davčno zakonodajo, ki določa obveznost obračuna javnih dajatev od bruto zneska. Obračun obveznosti iz izvršilnega naslova ne predstavlja samostojnega vsebinskega odločanja o pravici, temveč je nerazdružljivo povezan s pravilnim načinom izpolnitve denarne obveznosti. Sodišče mora zagotoviti, da je izvršba usmerjena v dejansko dolgovani neto znesek, pri čemer upošteva zakonske določbe o dohodkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (17. člen ZIZ, 44. člen ZDoh-2).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora izvršilno sodišče pri odpravnini iz delovnega razmerja upoštevati, ali gre za dohodek, ki je oproščen plačila davkov in prispevkov, da bi določilo pravilen neto znesek za izvršbo.
VSM Sklep I Ip 667/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da kasneje sklenjena sodna poravnava ne posega v pravnomočni izvršilni naslov, razen če so se stranke v njej izrecno dogovorile o prenehanju obveznosti po tem naslovu.
VSL Sklep III Ip 48/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo upnice za izplačilo dodatkov in stimulacij, ker ti niso bili določno navedeni v izvršilnem naslovu, zato je priznalo le osnovno nadomestilo plače in dodatek za delovno dobo.
VSL sklep III Cp 4834/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je imela tožeča stranka možnost vložiti izvršilni predlog na podlagi že pridobljenega izvršilnega naslova.
VSM sklep Cp 1363/97 — Višje sodišče v Mariboru