izvršba proti družbeniku

Sentenca

Izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi, je mogoče dovoliti neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren za obveznosti družbe (25. člen ZIZ). Upnik mora v predlogu za izvršbo določno označiti vpis v sodnem registru ali drugo javno listino, s katero dokazuje status družbenika in njegovo osebno odgovornost. Ta institut omogoča neposredno izvršitev terjatve zoper osebo, katere odgovornost izhaja iz zakona ali statusa v družbi, tudi če ta ni bila neposredno navedena v prvotnem izvršilnem naslovu.

Iz posameznih sodb

  • V konkretnem primeru je sodišče presojalo pasivno legitimacijo družbenika izbrisane družbe v povezavi z dokazovanjem njegovega statusa v sodnem registru.

    VSK sklep I Ip 25/2009 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da mora upnik za neposredno izvršbo zoper družbenika d.n.o. status družbenika izkazati s podatki iz sodnega registra.

    Sklep I R 146/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče ne more dovoliti izvršbe na premoženje ustanovitelja družbe, če upnik ni izkazal pogojev za neposredno izvršbo proti družbeniku v skladu z določbami 25. člena ZIZ.

    VSK sklep II Cpg 232/2005 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je presojalo dopustnost izvršbe zoper družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, ki zaradi neuskladitve z ZGD odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem.

    VSL sklep III Cp 436/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da sankcija neuskladitve družbe z ZGD ne pomeni avtomatičnega nastanka osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo.

    VSL sklep II Cpg 554/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru izvršba zoper družbenico družbe z omejeno odgovornostjo ni bila dopustna, ker izvršilni naslov ni bil izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upnik pa ni izkazal pogojev za prehod obveznosti po 24. členu ZIZ.

    VSL sklep II Cpg 541/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razsodilo, da upnik ni dokazal prehoda obveznosti iz izvršilnega naslova na družbenika, saj ni predložil ustrezne listine o statusni spremembi družbe z omejeno odgovornostjo v družbo z neomejeno odgovornostjo.

    VSL sklep III Cp 1932/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju predloga za izvršbo, ker je napačno štelo, da je za izvršbo zoper družbenika nujno izkazati predhodni prehod obveznosti v smislu univerzalnega pravnega nasledstva.

    VSL sklep III Cp 557/99 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri