izvršba za izterjavo nedenarne terjatve
Sentenca
Pri izvršbi za izterjavo nedenarne terjatve mora biti izvršilni naslov vselej izvršljiv, upnik pa mora izkazati svojo upravičenost do zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja. Sodišče mora po uradni dolžnosti presojati, ali je izvršba dopustna in ali je poseg v posest še vedno protipraven, upoštevajoč morebitne kasnejše pravne podlage, ki dovoljujejo poseg v nepremičnino. Če poseg temelji na zakonu ali drugem veljavnem dovoljenju, preneha protipravnost motenja posesti, kar predstavlja utemeljen razlog za ugovor dolžnika in ustavitev izvršilnega postopka (55. člen ZIZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ne more biti uspešen, če dolžnik izpodbija vsebino že pravnomočnega izvršilnega naslova, saj je predmet presoje zgolj dovolitev izvršbe zaradi neizpolnitve obveznosti v določenem roku.
VSC Sklep I Ip 7/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da ugovor po izteku roka ni primerno pravno sredstvo za uveljavljanje dejanske izpolnitve nedenarne terjatve, saj se ta presoja v okviru postopka izrekanja prisilnih denarnih kazni.
VSL Sklep I Ip 57/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da za določene parcele ni več podane protipravnosti motenja posesti, ker je bilo za poseg izdano dovoljenje za gradnjo hitre ceste na podlagi posebnega zakona.
VSK sklep II Cp 1602/2005 — Višje sodišče v Kopru