izzvana kriminalna dejavnost
Sentenca
Izzvana kriminalna dejavnost, ki predstavlja nedovoljen poseg v pravico do poštenega sojenja, je podana, kadar tajni policijski delavec s svojim ravnanjem aktivno spodbudi oziroma usmeri posameznika v izvršitev kaznivega dejanja, ki ga ta sicer ne bi storil. Pri presoji obstoja izzivanja ni mogoče izhajati zgolj iz posameznih fragmentov komunikacije, temveč je treba celostno presoditi potek dogajanja, vključno z vsemi predhodnimi stiki in ravnanjem obdolženca, ki kaže na njegovo lastno kriminalno voljo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti ne more utemeljevati s sklicevanjem na druge kazenske zadeve, temveč se mora ugotavljati v vsakem primeru posebej.
VSC Sklep III Kp 63608/2012 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru ni bilo mogoče govoriti o izzivanju kriminalne dejavnosti, saj tajni delavec z obdolžencem sploh ni vzpostavil neposrednega kontakta.
VSK Sodba IV Kp 48043/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Vprašanje izzvanosti kriminalne dejavnosti ni vnaprej določeno s formalnimi pravili, temveč je predmet proste sodniške presoje vseh okoliščin konkretnega primera.
VSRS Sodba I Ips 20845/2010-331 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja o (ne)dopustnosti kazenskega pregona zaradi izzvanega kaznivega dejanja odvisna od konkretnih okoliščin izvajanja policijskih ukrepov.
Sodba I Ips 81692/2010-308 — Vrhovno sodišče
-
Vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti je dejansko vprašanje, katerega sprejemljivost je odvisna od skrbne presoje policijskega ravnanja v vsakem konkretnem primeru.
Sodba I Ips 4288/2009-894 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da lahko okoliščine, ki utemeljujejo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, izvirajo tudi iz izsledkov ukrepov, odrejenih zoper druge osebe.
Sodba I Ips 71/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da posamezen stavek grožnje, iztrgan iz konteksta telefonskega pogovora, ne zadostuje za sklep o izzvanem kaznivem dejanju, če celotno dogajanje (sestanki, preverjanje verodostojnosti kupca) kaže na predhodno kriminalno namero obdolženca.
Sodba I Ips 209/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja o tem, ali je šlo za napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja, dejansko vprašanje, ki se ne more reševati v okviru zahteve za varstvo zakonitosti.
Sodba I Ips 234/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da navidezni odkup heroina ni predstavljal nedovoljenega izzivanja, saj je bila obsojenčeva kriminalna dejavnost že vzpostavljena.
Sodba I Ips 96/99 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru ni šlo za izzvano dejavnost, ker je bila dobava mamila in orožja odvisna izključno od storilca, ne glede na vlogo navideznega kupca pri naročilu.
VSC sodba Kp 337/2000 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru ni šlo za izzivanje, saj se je obsojeni za prodajo tablet dogovarjal že pred vključitvijo policijskega informatorja.
Sodba I Ips 253/97 — Vrhovno sodišče