javna obljuba nagrade
Sentenca
Javna obljuba nagrade je obligacijskopravni institut, pri katerem se obljubitelj z javnim razpisom zaveže, da bo izplačal nagrado tistemu, ki opravi določeno dejanje ali doseže določen uspeh (229. člen ZOR). Za razliko od iger na srečo, kjer je element naključja bistven in urejen s posebnimi predpisi, javna obljuba nagrade temelji na volji obljubitelja in izpolnitvi pogojev s strani prejemnika. Prejeti znesek iz naslova javne obljube nagrade se šteje za drug prejemek, ki je predmet obdavčitve z dohodnino kot osebni prejemek.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je podelitev občinske nagrade na podlagi javnega razpisa civilnopravno razmerje, zato upravno sodišče za tožbo zoper odločitev komisije ni stvarno pristojno.
UPRS Sklep III U 217/2020-18 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da razpis v okviru ZPOP-1 ni enostranska civilnopravna izjava, temveč izvajanje javnopravne funkcije, zato zanj ne veljajo pravila o javni obljubi nagrade.
VSRS sklep II Ips 19/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da enostransko sprejet sklep zavarovalnice o obračunu bonusov ne predstavlja javne obljube nagrade, saj ne gre za zavezo, naslovljeno na javnost pod določenimi pogoji.
VSL sodba I Cpg 887/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo javno obljubo nagrade od javnega razpisa, ki vodi v sklenitev partnerske pogodbe, pri čemer je poudarilo, da slednji ne ustvarja obveznosti zgolj z enostransko izjavo volje.
Sodba III Ips 31/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zahtevek na izročitev nagrade (avtomobila) iz naslova javne obljube v okviru nagradne igre v igralnici.
VSL sodba II Cp 1914/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo dobitek na televizijskem kvizu od dobitkov pri igrah na srečo, pri čemer je odločilo, da se takšen prejemek obdavči kot nagrada oziroma drug osebni prejemek.
Sodba X Ips 282/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkljiv zapis kraja bivališča na nagradnem kuponu ne izniči upravičenosti do nagrade, če je bila identifikacija udeleženca kljub temu mogoča.
Sodba II Ips 388/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za vprašanje, ali mora udeleženec nagradne igre najprej izpodbijati odločitev o podelitvi nagrade drugi osebi, da bi lahko zahteval izpolnitev obljube zase.
Sklep II Ips 233/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zavezujočo naravo promocijske prodaje, kjer je bila podelitev nagrade vezana na doseganje določenega odstotka prodaje artiklov v gospodinjstvih.
Sodba II Ips 28/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo analogijo med javnim razpisom za izbiro najugodnejšega ponudnika in javno obljubo nagrade, pri čemer je poudarilo, da mora prizadeti ponudnik za uspeh zahtevka izpodbijati tudi že sklenjeno pogodbo o prenosu lastnine.
Sodba II Ips 363/96, enako tudi II Ips 53/97, II Ips 56/97, II Ips 57/97, II Ips 479/97 — Vrhovno sodišče