kaznivo dejanje davčne zatajitve
Sentenca
Za obstoj kaznivega dejanja davčne zatajitve (249. člen KZ-1) je ključno, da storilec, ki ima v gospodarski družbi položaj poslovodstva ali zastopnika, davčnemu organu posreduje neresnične podatke oziroma prikrije podatke, pomembne za odmero davčnih obveznosti. Odgovornost za pravilnost podatkov nosi oseba, ki ima pooblastila za vodenje poslov in nadzor nad računovodskimi opravili, ne glede na tehnično vlogo računovodje pri oddaji obrazcev.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Carinski zakon (CZ)
- Zakon o prekrških (ZP)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
Iz posameznih sodb
-
V tej zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno z nepredložitvijo podatkov o obveznosti plačila DDV pri pridobitvi blaga iz drugih držav članic EU v davčnem obrazcu, kar predstavlja opustitev dolžnosti kot izvršitveni način davčne zatajitve.
VSRS Sodba I Ips 43866/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je kaznivo dejanje davčne zatajitve dokončano z izdajo odmerne odločbe, ki omogoči izognitev plačilu davka, in ne šele z dejanskim plačilom ali neplačilom.
VSC Sklep II Kp 27210/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pri prometu blaga med državami članicami EU z ničelno stopnjo DDV ni mogoče prepoznati vzročne zveze med očitkom o napačni poti blaga in zatrjevano neupravičeno vrnitvijo vstopnega DDV.
VSRS Sodba I Ips 33057/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 249. člen KZ-1 · 249. člen, odstavek 1 KZ-1 · 249. člen, odstavek 3 ZDavP-2 · 10. člen ZDavP-2 · 10. člen, odstavek 4 ZDavP-2 · 41. člen ZDDV-1 · 46. člen ZDDV-1 · 46. člen, odstavek 1 ZDDV-1 · 63. člen ZDDV-1 · 63. člen, odstavek 1 ZKP · 167. člen ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 -
Direktorjeva opustitev pojasnil računovodji predstavlja konkretizacijo načina pošiljanja lažnih podatkov davčnemu organu.
VSL Sodba X Kp 44079/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 235. člen KZ-1 · 235. člen, odstavek 1 KZ-1 · 235. člen, odstavek 2 KZ-1 · 249. člen KZ-1 · 249. člen, odstavek 1 KZ-1 · 249. člen, odstavek 4 ZDDV-1 · 3. člen ZDDV-1 · 44. člen ZDDV-1 · 44. člen, odstavek 1, točka 7 ZDDV-1 · 44. člen, odstavek 1, točka 8 ZDDV-1 · 45. člen ZDDV-1 · 63. člen ZDDV-1 · 63. člen, odstavek 1 ZKP · 354. člen ZKP · 354. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 39. člen ZKP · 39. člen, odstavek 2 ZKP · 39. člen, odstavek 2, točka 2 -
V konkretnem primeru je bila obtožba zavrnjena, ker opis dejanja ni vseboval zadostne konkretizacije lažnih podatkov, česar ni mogoče nadomestiti zgolj z obrazložitvijo obtožnice.
VSL Sklep II Kp 48789/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za kvalifikacijo dejanja odločilna višina neplačanega davka v obdobju 12 mesecev, ki mora preseči prag velike premoženjske koristi.
VSRS Sodba I Ips 1182/2010 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 249. člen -
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker izrek ni vseboval konkretne pravne podlage za obveznost vodenja poslovnih knjig, temveč se je le pavšalno skliceval na določbo ZDavP-2 o sodelovanju zavezanca.
VSM Sklep IV Kp 50963/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je za kvalificirano obliko davčne zatajitve po KZ-1 nujno dokazati motiviran namen storilca, da pridobi veliko premoženjsko korist, in da kasnejše spremembe zakona (KZ-1B) niso uporabljive, če za storilca niso milejše.
VSM Sklep II Kp 22068/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da je bil opis dejanja pomanjkljiv, ker ni vseboval zakonskega znaka posebnega namena storilca, ki je bil zahtevan po takrat veljavnem KZ.
VSL Sodba II Kp 13316/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za opredelitev storilca ni odločilen formalni status (npr. direktor, prokurist), temveč dejansko vodenje poslovanja in vpliv na odločanje v družbi, kar izpolnjuje kriterije dejanskega poslovodje.
VSC Sodba II Kp 21101/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da se kazniva odgovornost za davčno zatajitev razteza tudi na osebe, ki niso davčni zavezanci, če so pri dejanju sodelovale kot pomočniki.
VSRS Sodba I Ips 35811/2010-143 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da mesečno uveljavljeni zahtevki za vračilo trošarine, ki sami po sebi niso dosegli praga večje premoženjske koristi, ne predstavljajo kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 88/2011 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče poudarilo, da je sklicevanje na odločbe davčnih organov glede davka na dobiček pravno nerelevantno pri presoji zatajitve plačila DDV.
Sodba I Ips 141/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bilo dejanje, ki je bilo kvalificirano kot dokončano kaznivo dejanje davčne zatajitve, prekvalificirano v poskus, ker davčni organ na podlagi lažnih podatkov še ni izdal odmerne odločbe.
Sodba I Ips 364/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je pri periodičnih davčnih obveznostih dejanje dokončano ob vsaki posamezni kršitvi, ki ima za posledico pridobitev velike premoženjske koristi.
Sodba I Ips 346/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da dejanje ni dokončano zgolj z oddajo davčne napovedi s prirejenimi stroški, temveč šele z dejansko davčno odmero na podlagi takšnih podatkov.
Sodba I Ips 402/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da izplačilo regresa v bonih namesto v denarju ne odvezuje izplačevalca dolžnosti obračuna davka po odbitku, če je bil namen ravnanja izognitev davčnim obveznostim in preslepitev davčnega organa.
Sodba I Ips 53/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prodaja blaga na črno, namenjena končni potrošnji, predstavlja izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve zaradi preslepitve pristojnega organa.
Sodba I Ips 46/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da opis dejanja vključuje vse zakonske znake, če obsojenca v davčni napovedi navedeta nižji znesek prometnega davka od dejanskega in se s tem izogneta plačilu davčne obveznosti.
Sodba I Ips 28/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pojem davčnega organa razlaga široko in zajema vse organe s pristojnostmi na fiskalnem področju, vključno s carinskimi organi.
VSL sklep I Kp 1231/2000 — Višje sodišče v Ljubljani