kaznivo dejanje goljufije
Sentenca
Kaznivo dejanje goljufije (217. člen KZ) je podano, kadar storilec z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi spravi drugo osebo v zmoto z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev, zaradi česar ta oseba stori ali opusti dejanje v škodo svojega ali tujega premoženja. Bistveni element je goljufivi namen, ki mora obstajati že v času sklenitve pravnega posla. Naknadno podpisovanje listin ali priznanje prejema denarja samo po sebi ne izključuje obstoja goljufivega namena ob začetku posla, če ostali dokazi potrjujejo storilčevo zavest o prevari.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Pravila službe v Slovenski vojski (Pravila službe v Slovenski vojsk…)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o obrambi (ZObr)
- Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1)
- Zakon o policiji (ZPol)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri obsojencu prepoznalo elemente goljufije v sistematičnem ustvarjanju lažnega videza donosnosti naložbe s prikazovanjem gotovine in uporabo neizsledljivih telefonskih številk za zavajanje oškodovanca.
VSRS Sodba I Ips 91635/2023 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila konkretizacija goljufivega namena in vzročne zveze utemeljena z navedbo lažnive obljube o vrnitvi posojila ob obstoječem zaupanju in preteklem poslovnem sodelovanju med strankama.
VSL Sklep VII Kp 23730/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila goljufija izvedena z vztrajnim prikazovanjem donosnosti lažnega investicijskega posla, pri čemer je storilec oškodovanca sprva pridobil z manjšim izplačilom dobička, da ga je utrdil v zmoti.
VSL Sodba VII Kp 91635/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrglo obtožni predlog, ker zatrjevano lažnivo prikazovanje dejstev (zaposlitev in sposobnost za delo) ni bilo neresnično, s čimer ni bil izkazan zakonski znak preslepitve.
VSC Sklep II Kp 64817/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Obtožba ni zadoščala za obstoj kaznivega dejanja, ker se obdolžencu ni očitalo, da je imel ob sklepanju pogodbe namen blaga sploh nikoli ne dobaviti, temveč le, da ga ne bo dobavil v roku.
VSL Sodba VII Kp 3876/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj neizpolnitev civilnopravne obveznosti (neplačilo dolga) brez izkazanih lažnivih okoliščin v trenutku sklenitve pravnega posla ne zadostuje za element preslepitvenega namena.
VSC Sodba in sklep II Kp 64515/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti opis dejanja v izreku sodbe jasen glede goljufivega namena ob sklenitvi posla, saj se sicer kaznivo dejanje ne razlikuje od civilnopravne neizpolnitve zaveze.
VSC Sodba II Kp 2421/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen -
Sodišče je zavrglo zasebno tožbo, ker zatrjevano lažno prikazovanje ljubezenskih čustev in kasnejše izmikanje partnerju nista konkretizirala preslepitvenega namena kot zakonskega znaka goljufije.
VSM Sklep IV Kp 45300/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da obljuba vrnitve posojenega denarja sama po sebi ne konkretizira zakonskega znaka lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin, zaradi česar je bil obtožni predlog zavržen.
VSM Sklep IV Kp 10498/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Goljufivi namen je bil v konkretnem primeru potrjen z zamolčanjem dejstva o osebnem stečaju storilca, lažnim predstavljanjem premoženjskega stanja in kasnejšim izogibanjem vračilu sredstev.
VSC Sodba II Kp 11939/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da v premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku ni mogoče vključiti obresti in stroškov postopkov, ki so nastali šele po dokončanju kaznivega dejanja, saj bi to nasprotovalo načelu zakonitosti.
VSRS Sodba I Ips 55541/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen -
Obtožni predlog je bil zavržen kot nesklepčen, ker tožilec ni konkretiziral elementov škode in protipravne premoženjske koristi, kar je nujno za presojo utemeljenega suma.
VSC Sklep II Kp 21175/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo elemente goljufije v kontekstu sostorilstva pri posojilni pogodbi.
VSM Sodba IV Kp 26870/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razmejilo kaznivo dejanje goljufije od poslovne goljufije, pri čemer je poudarilo, da pri goljufiji po 211. členu KZ-1 dejanje nastopi z nastankom prve škode, ne glede na trajanje posla.
VSL Sodba VII Kp 10919/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj status prejemnika denarne socialne pomoči ob sklenitvi naročniške pogodbe za mobilni telefon ne dokazuje goljufivega namena storilca.
VSM Sodba IV Kp 19493/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bil goljufiv namen izkazan z obdolženčevim prikrivanjem identitete oseb, ki naj bi prejele denar, in nepreverljivimi navedbami o opravljenem delu.
VSM Sodba IV Kp 68181/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru goljufiv namen osumljenca ni bil izkazan že ob času sklenitve posojilnih pogodb, zato zahteva za preiskavo ni bila utemeljena.
VSC Sklep II Kp 37329/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila goljufija izvedena z uporabo ponarejene oporoke, s katero so bili oškodovanci zapeljani v zmoto glede dednih pravic.
VSM Sodba II Kp 24794/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je goljufivi namen obdolženca utemeljilo z dejstvom, da se je lažno predstavljal za bančnega svetovalca in oškodovancu izročil zgolj neformalno potrdilo brez ustrezne zavarovalne pogodbe.
VSM Sodba IV Kp 18587/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo goljufije pri pogodbenih razmerjih odločilen trenutek sklenitve pogodbe, ne pa njena kasnejša izvršitev.
VSM Sklep IV Kp 16097/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da lažna obljuba o plačevanju naročniških storitev ob sklenitvi aneksa k pogodbi predstavlja konkretiziran zakonski znak goljufije, ne zgolj civilnopravno kršitev pogodbe.
VSM Sklep IV Kp 60692/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bilo odločilno dejstvo, ali je obdolženčevo domnevno 'nebeleženje' podatkov v evidencah posledica goljufivega namena ali zgolj napake v sistemu vodenja evidenc.
VSM Sklep IV Kp 19332/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bilo kaznivo dejanje goljufije dokončano z izročitvijo denarja v višini 90.000,00 EUR, pri čemer naknadne civilnopravne izterjave niso vplivale na presojo goljufivega namena.
VSM Sodba II Kp 5068/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: EKČP · 6. člen KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 KZ-1 · 211. člen, odstavek 3 URS · 2. člen URS · 22. člen URS · 23. člen URS · 28. člen ZKP · 17. člen ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 1 ZKP · 329. člen ZKP · 329. člen, odstavek 4 ZKP · 364. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen -
Razmejitev med kaznivim dejanjem goljufije in civilnopravnim razmerjem je odvisna od dokazanosti goljufivega namena in uporabe prevare ob sklenitvi pravnega posla, kar se presoja na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera.
VSM Sodba IV Kp 9449/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da se pravne fikcije o seznanjenosti s stečajnim postopkom iz ZFPPIPP ne smejo širiti na področje kazenskega prava, saj ne izključujejo goljufivega namena pri sklenitvi sodne poravnave v času osebnega stečaja.
VSRS Sodba I Ips 333/2018 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo kaznivo dejanje goljufije dokazano z lažnivim predstavljanjem obtoženca kot lobista in zavajanjem oškodovancev glede pridobitve evropskih nepovratnih sredstev za financiranje projekta.
VSC Sodba II Kp 16740/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da obdolženčevo zavajanje v izvršilnem postopku ni povzročilo nove škode, saj je bila terjatev oškodovane družbe že predhodno obstoječa in predmet sodne poravnave.
VSK Sklep VII Kp 4685/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da uveljavljanje lažnega tožbenega zahtevka s predložitvijo lažnih listin ne izpolnjuje nujno zakonskih znakov goljufije, ampak lahko kvečjemu znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.
VSL Sklep II Kp 12196/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče oprostilo obdolženca obtožbe za goljufijo pri kupoprodajni pogodbi za stanovanje, ker tožilstvo ni uspelo zanesljivo dokazati vseh elementov kaznivega dejanja, pri čemer je sodišče upoštevalo načelo in dubio pro reo.
VSM Sodba II Kp 32493/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je šlo za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije v zvezi z naročniško pogodbo za mobilni telefon.
VSM Sodba IV Kp 18967/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrglo obtožni predlog, ker opis dejanja ni vseboval elementov preslepitve, temveč zgolj neizpolnjeno obljubo o vrnitvi posojenega denarja.
VSK Sklep VII Kp 20142/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi je bila preiskava uvedena na podlagi dokazov o sumljivem ravnanju obdolženca pri prevzemu blaga, vključno s fotografijami kraja, vozila in osebe, ki je blago prevzela.
VSK Sklep VII Kp 21410/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje goljufije v zvezi z zavarovalniško goljufijo storjeno z lažnim prikazovanjem škodnega dogodka.
VSM Sodba IV Kp 9960/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 KZ-1 · 211. člen, odstavek 2 KZ-1 · 34. člen URS · 22. člen URS · 29. člen ZKP · 16. člen ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 1 ZKP · 252. člen ZKP · 252. člen, odstavek 4 ZKP · 311. člen ZKP · 311. člen, odstavek 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 8 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZS · 54. člen -
V obravnavanem primeru obtožni predlog ni bil dovolj konkretiziran, saj ni vseboval opisa lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin niti dokazov o goljufivem namenu ob sklenitvi posla.
VSM Sklep IV Kp 5825/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo razliko med kaznivim dejanjem goljufije in davčnimi prekrški po ZDavP-2, saj slednji ne zahtevajo izkazanega subjektivnega odnosa storilca do kršitve.
VSL Sklep II Kp 22241/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 217. člen KZ · 217. člen, odstavek 1 KZ · 217. člen, odstavek 2 KZ · 254. člen KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 249. člen ZDavP-2 · 10. člen ZDavP-2 · 397. člen ZDavP-2 · 398. člen ZDDV-1 · 140. člen ZDDV-1 · 141. člen ZDDV-1 · 142. člen ZDDV-1 · 87. člen ZDDV-1 · 87. člen, odstavek 1 ZDDV-1 · 88. člen ZDDV-1 · 88. člen, odstavek 1 ZDDV-1 · 89. člen ZDDV-1 · 89. člen, odstavek 1 ZKP · 370. člen ZKP · 370. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 2 -
V obravnavanem primeru je bila konkretizacija zakonskega znaka goljufije podana z navedbo, da je obdolženec oškodovanca z lažnivimi obljubami o vrnitvi posojila pregovoril k izročitvi denarja, čeprav ob sklenitvi dogovora ni imel namena vrniti sredstev.
VSM Sklep II Kp 33565/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pri sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu obstaja na strani leasingojemalca garantna dolžnost razkritja vseh za posel pomembnih okoliščin.
VSC Sodba II Kp 55490/2016 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je bila goljufija storjena s sklenitvijo najemne pogodbe za vozilo, pri čemer je obdolženka že ob sklenitvi vedela, da zaradi slabega finančnega stanja najemnine ne bo mogla poravnati.
VSM Sodba IV Kp 19902/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da je opis dejanja zadostno konkretiziran, če jasno navaja lažno prikazovanje okoliščin in namen pridobitve koristi.
VSM Sodba IV Kp 17068/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bil goljufiv namen utemeljen z ugotovitvijo, da obsojenka kljub kasnejši pridobitvi visokega kredita ni poravnala obveznosti do oškodovanke, kar kaže na to, da denarja ni imela namena vrniti že ob prejemu.
VSRS Sodba I Ips 15894/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sklenitev pogodbe v obliki notarskega zapisa sama po sebi ne izključuje obstoja goljufivega namena ali lažnivega prikazovanja dejstev, saj notarjeva dolžnost preverjanja ne odvezuje strank dolžnosti poštenega ravnanja.
VSM Sklep II Kp 29953/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da osumljenec posojila ni vrnil v dogovorjenem roku, ne zadošča za konkretizacijo goljufivega namena, saj dejanje v takšnem primeru ostaja v sferi civilnopravnega razmerja.
VSM Sklep II Kp 15884/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obdolženko, ker opis dejanja v obtožnici ni vseboval konkretnih dejanskih okoliščin, ki bi utemeljevale obstoj goljufivega namena.
VSM Sodba IV Kp 23809/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da je delavec s prikrivanjem spremembe bivališča delodajalca pustil v zmoti glede stroškov prevoza na delo, s čimer si je pridobil protipravno premoženjsko korist.
VDSS Sodba Pdp 709/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen ZDD-1 · 12. člen ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 109. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 2 114 ZDR-1 · 114. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 116. člen ZDR-1 · 116. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 36. člen ZDR-1 · 36. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 84. člen ZDR-1 · 84. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 87. člen ZDR-1 · 87. člen, odstavek 2 ZPPreb · 18. člen ZPPreb · 18. člen, odstavek 1 -
V obravnavanem primeru je bila garantna dolžnost razkritja informacij oškodovanki podana v trenutku sklepanja sodne poravnave v zapuščinskem postopku.
VSL Sodba VII Kp 27735/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da kaznivo dejanje goljufije ni podano, če oškodovanec z ravnanjem, h kateremu je bil zapeljan, ni utrpel škode, temveč je pridobil premoženjsko korist (prodaja mobilnih aparatov po ceni, ki je bila sicer nižja od tržne, a je oškodovancu prinesla denarna sredstva).
VSL Sodba II Kp 42163/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je obdolženec podal goljufiv namen, ker je sklenil naročniško pogodbo za mobilni telefon, čeprav je bilo njegovo premoženjsko stanje (prejemanje socialne pomoči) takšno, da ni omogočalo poravnave mesečnih obveznosti.
VSM Sodba IV Kp 11071/2018-52 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je bilo kaznivo dejanje goljufije storjeno z zavajanjem delodajalca glede prejemanja povračil stroškov nastanitve, kar je predstavljalo tudi hujšo disciplinsko kršitev.
VDSS Sodba Pdp 13/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej sodbi je bila goljufija storjena s prikrivanjem dejanskih okoliščin v izvršilnem postopku, kar je delodajalca zapeljalo v opustitev rubeža plače.
VDSS Sodba Pdp 147/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo kasnejše sklenitve poravnave ali nastop osebnega stečaja obdolženke ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja, če je bilo premoženje pridobljeno z goljufivim namenom ob sklenitvi posojilnega razmerja.
VSM Sodba IV Kp 26115/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja v konkretnem primeru zadostuje za utemeljitev kaznivega dejanja goljufije, saj so bili v njem dovolj konkretizirani vsi zakonski znaki.
VSRS Sodba I Ips 51579/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opis dejanja, ki navaja obsojenčev namen pridobitve koristi in odsotnost namena vrnitve denarja, zadostuje za utemeljitev goljufije, četudi opis ni izrecno navajal, da je bil takšen namen podan že ob sklenitvi pravnega razmerja.
VSRS Sodba I Ips 7238/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila obrazložitev o pomanjkljivi konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve nejasna in v nasprotju z vsebino opisa dejanja v izreku.
VSM Sklep IV Kp 11071/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji verodostojnosti dokazov (podpisa na potrdilu) uporabilo izvedensko mnenje za ovržbo zagovora obdolženca o naknadnem izpisu listine.
VSM Sodba IV Kp 2349/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila oprostilna sodba utemeljena z ugotovitvijo, da obdolžencema ni bil dokazan goljufiv namen, saj je obstajala realna možnost izpolnitve obveznosti iz posojilne pogodbe.
VSM Sodba II Kp 42931/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrglo obtožni predlog, ker opis dejanja ni vseboval konkretnega ravnanja, ki bi kazalo na lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejstev, temveč je vseboval le neizpolnjeno obljubo o rednem poravnavanju pogodbenih obveznosti.
VSM Sklep IV Kp 6195/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obtoženko, ker opis dejanja ni vseboval navedbe konkretnih lažnivih okoliščin, s katerimi naj bi bila zavod za zaposlovanje spravljen v zmoto pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila.
VSL Sodba II Kp 36965/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obdolženca obtožbe goljufije, ker iz opisa dejanja ni izhajalo, da bi si obdolženec s predajo vozila pridobil protipravno premoženjsko korist.
VSL Sodba III Kp 12698/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da obdolženec ni bil formalni lastnik prodanega vozila, ne izključuje njegove kazenske odgovornosti za goljufijo, če je z lažnim zatrjevanjem o tehničnem stanju vozila spravil kupca v zmoto.
VSM Sodba IV Kp 21351/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obdolženca obtožbe, ker opis dejanja v izreku ni vseboval vseh zakonskih znakov goljufije, zlasti ne konkretizacije ravnanja, ki bi oškodovanca spravilo v zmoto.
VSL Sodba VII Kp 4863/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti goljufivi namen (vednost o nezmožnosti plačila ob sklenitvi najema) vsebovan že v izreku sodbe, sicer obtožba ni sklepčna.
VSC Sodba II Kp 26285/2017 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru opis dejanja ni vseboval konkretizacije goljufivega namena ob sklenitvi pogodbe, temveč le očitek zamude pri plačilu materiala in storitev, kar ne ustreza zakonskim znakom goljufije.
VSL Sodba VII Kp 39293/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila goljufija podana, ker obdolženec ob prevzemu živali ni imel namena plačati kupnine, kar presega zgolj civilnopravno kršitev plačilne obveznosti.
VSC Sodba II Kp 15123/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker izrek sodbe ni vseboval konkretizacije zakonskega znaka spravljanja v zmoto in goljufivega namena ob sklenitvi posojilne pogodbe.
VSM Sodba IV Kp 13309/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bila protipravna premoženjska korist ugotovljena v obliki neupravičeno izplačanih višjih potnih stroškov zaradi lažnega prikazovanja kraja bivanja.
VDSS Sodba Pdp 914/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sodnik v zapuščinskem postopku zgolj razglasi oporoko in je ne preverja po uradni dolžnosti, zato zgolj razglasitev oporoke ne pomeni ugotavljanja njene pristnosti.
VSM Sklep II Kp 24794/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj napačna informacija v izjavi o premoženjskem stanju brez dokazanega goljufivega namena ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije.
VDSS Sodba Pdp 568/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je tožnik z lažnim prikazovanjem okoliščin dosegel stornacijo dopusta, kar je delodajalca spravilo v zmoto in mu povzročilo premoženjsko škodo, s čimer so bili izpolnjeni elementi goljufije.
VDSS Sodba Pdp 723/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali je delavec zavestno opustil obveščanje delodajalca o spremembi kraja bivanja z namenom pridobitve premoženjske koristi.
VSRS Sklep VIII Ips 133/2017 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenec se ni mogel razbremeniti odgovornosti s sklicevanjem na to, da so oškodovanci denar izročili z namenom nezakonitega posredovanja pri državnih organih.
VSRS Sodba I Ips 51717/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obtoženko, ker opis ravnanja v obtožbi ni vseboval konkretnih dejanskih okoliščin, ki bi utemeljevale goljufiv namen, temveč je opisoval zgolj civilnopravno neizpolnitev obveznosti.
VSL Sodba VII Kp 24481/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker v izreku obtožbe ni bilo konkretizirano, kakšno protipravno premoženjsko korist si je obtoženec želel pridobiti, čeprav bi bilo mogoče sklepati na izogib plačilu carinskih dajatev.
VSK Sodba II Kp 12133/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da je mogoče kot prejemnika premoženjske koristi opredeliti tako storilca kot drugo osebo, če je storilec ravnal z namenom pridobitve koristi za oba.
VSM Sodba IV Kp 8969/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 ZKP · 100. člen ZKP · 15. člen ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 373. člen ZKP · 386. člen -
V tej zadevi je bilo treba presoditi, ali je delavec z izposojo denarja brez namena vrnitve izpolnil znake kaznivega dejanja goljufije, kar predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sklep Pdp 256/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za utemeljenost zahteve za preiskavo zadostna opredelitev storilčevega namena pridobitve koristi, saj dejanska pridobitev premoženjske koristi ni nujen zakonski znak za obstoj kaznivega dejanja.
VSM Sklep II Kp 35407/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje goljufije storjeno z lažnivim prikazovanjem namena ustanovitve podjetja in obljubo vračila denarja, s čimer je bila oškodovanka spravljena v zmoto.
VSRS Sodba I Ips 45214/2013-123 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom, ker je oškodovancu obljubljal vračilo posojila, čeprav je vedel, da ga ne bo mogel vrniti, kar je dodatno podkrepil s podpisom potrdila.
VSM sodba IV Kp 613/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bil goljufivi namen podan s pridobitvijo zdravil na podlagi neupravičeno izdanih receptov, pri čemer je storilec vedel, da sam ni upravičen do predpisovanja teh zdravil in da osebe, na katere so bili recepti izdani, do njih niso bile upravičene.
VSRS Sodba I Ips 26180/2014-1021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sklenitev sodne poravnave z zavarovalnico ne izključuje možnosti kazenskega pregona za poskus goljufije, če je bil zahtevek do zavarovalnice utemeljen na lažnih dejstvih.
VSK Sodba II Kp 29039/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je šlo za poskus goljufije na škodo zavarovalnice z uprizoritvijo fingirane prometne nesreče.
VSC sodba II Kp 16651/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je s prikrivanjem dejanskega kraja bivanja spravil delodajalca v zmoto glede upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo, kar predstavlja elemente goljufije.
VDSS Sodba Pdp 770/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretni zadevi je šlo za presojo goljufivega namena v okviru zavarovalniške goljufije.
VSRS Sodba I Ips 50189/2010-228 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bil očitek preslepitve konkretiziran z navedbo, da je obtoženec s sklenitvijo dogovora o prodaji viličarja in prejemom kupnine, brez namena izročitve predmeta, oškodoval tretjo osebo.
VSK Sodba II Kp 33119/2013 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 KZ-1 · 53. člen KZ-1 · 53. člen, odstavek 2 KZ-1 · 53. člen, odstavek 2, točka 2 KZ-1 · 82. člen KZ-1 · 82. člen, odstavek 1 KZ-1 · 82. člen, odstavek 4 KZ-1 · 82. člen, odstavek 4, točka 2 ZKP · 371. 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 -
Tožnica je z lažnivim prikazovanjem naslova prebivanja delodajalca spravila v zmoto, zaradi česar ji je ta izplačeval previsoke stroške prevoza na delo, s čimer je tožnica pridobila protipravno premoženjsko korist.
VDSS sodba Pdp 566/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj trditev, da se je obdolženka zlagala glede roka vrnitve posojila, ne zadostuje za utemeljitev kaznivega dejanja goljufije, saj ni bila izkazana potrebna konkretizacija lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin.
VSL sodba in sklep VII Kp 6274/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obtoženca goljufije, ker opis dejanja ni konkretiziral zakonskega znaka lažnega prikazovanja dejstev in preslepitvenega namena ob sklenitvi posla.
VSL sodba II Kp 29129/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 116. člen KZ-1 · 116. člen, odstavek 1, točka 1 KZ-1 · 116. člen, odstavek 1, točka 4 KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 KZ-1 · 307. člen KZ-1 · 307. člen, odstavek 1 KZ-1 · 307. člen, odstavek 2 KZ-1 · 307. člen, odstavek 3 KZ-1 · 307. člen, odstavek 5 ZKP · 257. člen ZKP · 258. člen ZKP · 285.c člen ZKP · 3. člen ZKP · 3. člen, odstavek 2 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 4 ZKP · 370. člen ZKP · 370. člen, odstavek 1 ZKP · 370. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 370. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 370. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 370. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 370. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 373. člen ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 ZKP · 92. člen ZKP · 92. člen, odstavek 2 ZKP · 95. člen ZKP · 95. člen, odstavek 2 ZKP · 96. člen ZKP · 96. člen, odstavek 1 ZKP · 98. člen ZKP · 98. člen, odstavek 2 -
V konkretnem primeru je bila goljufija podana, ker je obtoženka pridobila denar na podlagi lažnega prikazovanja dejanskih okoliščin, pri čemer je že ob izposojanju vedela, da obveznosti ne bo izpolnila.
VSK Sodba II Kp 51869/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker opis dejanja ni v zadostni meri substanciral goljufivega namena obdolženca v trenutku izposoje denarja, kar je ključno za razmejitev kaznivega dejanja od civilnopravnega razmerja.
VSL sodba VII Kp 16470/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 4 ZKP · 370. člen ZKP · 370. člen, odstavek 1 ZKP · 370. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 370. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 373. člen ZKP · 373. člen, odstavek 1 ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 ZKP · 391. člen -
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje goljufije storjeno z zamolčanjem dejstva, da je bilo isto stanovanje prodano dvema različnima kupcema.
VSL sodba II Kp 22456/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je z lažnim prikazovanjem dejstev glede cestnoprometnega prekrška spravil delodajalca v zmoto, da mu je izplačal plačo in stroške za čas, ko bi moral odgovarjati za prekršek.
VDSS sodba Pdp 112/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 KZ-1 · 211. člen, odstavek 6 ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 2 ZPrCP · 46. člen ZPrCP · 46. člen, odstavek 7 ZPrCP · 46. člen, odstavek 7, točka 3 -
V tej zadevi je bila goljufija storjena z lažnim prikazovanjem višine priznane odškodnine s strani zavarovalnice, pri čemer je oškodovanec zaradi zaupanja v storilca opustil preverjanje dejanskega stanja.
VSRS Sodba I Ips 44047/2011-124 — Vrhovno sodišče
-
Goljufivi namen je bil v tem primeru izkazan z uporabo lažnega imena pri izposoji denarja in kasnejšim izmikanjem vračilu posojila.
VDSS sodba Pdp 935/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru kaznivo dejanje ni bilo podano, ker obdolženec ni mogel spraviti v zmoto referenta, saj ta pri svojem delu ni opravljal preverjanja verodostojnosti listin.
VSK Sodba II Kp 61408/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
V zadevi je bila sporna presoja, ali je tožnik ob izposoji denarja že vedel, da ga ne bo mogel vrniti, kar bi kazalo na obstoj naklepa za goljufijo.
VDSS sklep Pdp 182/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Točenje goriva z zavestjo o nezmožnosti plačila pomeni začetek spravljanja v zmoto, kaznivo dejanje pa je dokončano z odhodom z neplačanim gorivom na podlagi lažnega zatrjevanja o naknadnem plačilu.
VSRS Sodba I Ips 14214/2013-77 — Vrhovno sodišče
-
Naknadno plačilo dolgovanega zneska pred zaključkom kazenskega postopka ne izniči obstoja kaznivega dejanja, temveč predstavlja zgolj izpolnitev obveznosti glede plačila protipravno pridobljene koristi, ki bi jo bilo treba sicer odvzeti.
VSK sodba II Kp 38568/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi so bili znaki goljufije izpolnjeni, ko je obsojenec prejel denar pod pretvezo vlaganja v posel trgovanja s tujimi valutami, nato pa ga ni položil na trgovalni račun, temveč z njim razpolagal v nasprotju z danimi zagotovili.
VSRS Sodba I Ips 22120/2011-143 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da stranka ni dolžna notarju razkriti svojih motivov za ustanovitev zemljiškega dolga, če notar tega izrecno ne zahteva, saj dolžnost preverjanja okoliščin nedopustnosti posla zavezuje notarja, ne stranke.
VSK sodba II Kp 57089/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo trditev obrambe, da je naklep pri poskusu goljufije omejen le na višino zneska, ki bi ga zavarovalnica dejansko izplačala, saj je za obstoj naklepa bistven obsojenčev prvotni namen pridobitve celotnega zahtevanega zneska.
VSRS Sodba I Ips 68328/2010-135 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bilo lažno prikazovanje obsojenca kot bodočega lastnika in rešitelja družbe s samim prihodom na sestanek storitveno ravnanje, ki izpolnjuje zakonske znake goljufije.
VSRS Sodba I Ips 1313/2014-569 — Vrhovno sodišče
-
Goljufiv namen je bil v konkretnem primeru izkazan z obljubami o vračilu posojila na podlagi neobstoječega premoženja in časovno stisko storilke, ki ni mogla počakati na sprostitev oškodovančevih sredstev.
VSC sodba II Kp 52493/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razmejilo med poskusom goljufije in pripravljalnimi dejanji v kontekstu zavarovalniške goljufije.
VSM sodba IV Kp 64618/2012 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 KZ-1 · 211. člen, odstavek 2 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1 ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 7 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 4 -
Sodišče je zavrnilo stališče, da prihranki v času vložitve vloge za neprofitno stanovanje niso šteli za premoženje, in potrdilo, da njihovo zamolčanje predstavlja prikrivanje odločilnih dejanskih okoliščin.
VSK sodba II Kp 6637/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da goljufija nastane tudi takrat, ko ima storilec predmet že v posesti (npr. gorivo pri samopostrežni prodaji), vendar prodajalca z neresničnimi trditvami zapelje, da mu dovoli odhod brez plačila.
VSL sodba VII Kp 14214/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bilo razmerje med oškodovancem in obsojencem kaznivo dejanje, ker je obsojenec goljufivi namen gojil že v trenutku izposoje denarja.
VSRS Sodba I Ips 38183/2012-64 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je opis dejanja, kjer storilec proda tuje stanovanje in kupcu zamolči lastninsko stanje, dovolj konkretiziran za obstoj kaznivega dejanja goljufije.
Sodba I Ips 55314/2011-41 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opis načina izvršitve kaznivega dejanja v izreku ne zahteva specifikacije obdolženčeve funkcije v gospodarski družbi.
VSM sodba II Kp 4152/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Za obstoj goljufije ni odločilno, kaj je znesek v pogodbi konkretno predstavljal, temveč dejstvo, da se je obsojeni zavezal k vračilu posojila, čeprav tega ni nameraval storiti.
Sodba I Ips 2765/2010-241 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil s strani osumljenca spravljen v zmoto, kar je pogoj za obstoj kaznivega dejanja goljufije.
VSM sklep II Kp 24855/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba sile ni vključena v elemente kaznivega dejanja goljufije.
VSM sodba IV Kp 16872/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da dejanje, pri katerem storilec z lažnimi podatki zahteva izplačilo zavarovalnine, ne predstavlja nujno specialne zavarovalniške goljufije, temveč lahko izpolnjuje zakonske znake splošne goljufije ali njenega poskusa.
Sodba I Ips 65/2011 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sta obdolženca oškodovanca spravila v zmoto s predložitvijo ponarejenih zemljiškoknjižnih izpiskov, da bi pridobila premoženjsko korist pri sklenitvi posojilne pogodbe.
VSC sodba II Kp 1422/2010 (II Kp 186/2010) — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo nujnost konkretizacije lažnivega prikazovanja dejstev v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe.
Sodba I Ips 298/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da goljufija nastane, ko storilec oškodovanca prepriča v izročitev denarja pod pretvezo financiranja dejavnosti, čeprav od začetka nima namena vrniti dolgovanih sredstev.
Sodba I Ips 408/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot dovolj konkretiziran element goljufije štelo lažno obljubo vrnitve izposojenega zneska v kratkem času, ki je bila odločilna za oškodovančevo izročitev denarja.
Sodba I Ips 269/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje goljufije podano, ker je storilec ob sklenitvi predpogodbe za prodajo stanovanja lažno zatrjeval lastništvo in odsotnost bremen, čeprav ni imel namena prenesti lastninske pravice na oškodovanca.
Sodba I Ips 145/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da podpis potrdila o posojilu in priznanje sprejema denarja ne negirata goljufivega namena, če ta izhaja iz celotnega dokaznega postopka.
VSC sodba Kp 274/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da prikrivanje dejanskih okoliščin kot element goljufije pomeni opustitev dolžnega ravnanja seznanitve oškodovanca z relevantnimi dejstvi, kar ga pusti v zmoti.
Sodba I Ips 188/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo obstoj goljufivega namena na podlagi posrednih dokazov in dejstev, kljub pomanjkanju neposrednih materialnih dokazov o izročitvi denarja.
VSC sodba Kp 228/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da opis kaznivega dejanja, ki vključuje tako spravljanje v zmoto kot puščanje v zmoti, ne predstavlja kršitve kazenskega zakona, saj gre za povezani fazi istega izvršitvenega ravnanja.
Sodba I Ips 43/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi sodišče ni moglo z gotovostjo potrditi goljufivega namena, saj ugotovitve o nezmožnosti vračila dolga niso nujno dokazovale goljufivega namena ob začetku pravnega posla.
Sodba Kp 4/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo nujnost natančne ugotovitve, kdo si je na škodo oškodovanca pridobil protipravno korist, kar je nujno za pravilno pravno kvalifikacijo in določitev odgovornosti posameznega sostorilca.
VSC sklep Kp 131/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru je bila goljufija storjena z lažnim zatrjevanjem o varni naložbi, kar je oškodovanca zapeljalo k nakazilu denarnih sredstev.
Sodba I Ips 120/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je naklep goljufije podan tudi, če je storilec skušal unovčiti menico za znesek, ki presega dejansko stanje sredstev na računu oškodovanca, saj je bil storilčev namen usmerjen v pridobitev celotnega meničnega zneska.
Sodba I Ips 237/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razmejitev med kaznivim dejanjem goljufije in civilnopravno neizpolnitvijo obveznosti glede na čas nastanka namena za pridobitev protipravne koristi.
VSL sklep I Kp 1419/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji kvalificirane oblike goljufije uporabilo merilo petdesetkratnika povprečne čiste plače v gospodarstvu v času storitve dejanja za opredelitev velike premoženjske škode.
Sodba I Ips 410/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila goljufija podana, ker je storilec ob najemu vozila lažno zatrdil, da ga bo vrnil, čeprav tega namena ob sklenitvi posla ni imel, s čimer je oškodovanca preslepil glede izpolnitve obveznosti.
Sodba I Ips 23/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da znake goljufije izpolnjuje tudi ravnanje, pri katerem storilec z zamolčanjem lastne plačilne nesposobnosti ob prijavi v hotel ustvari vtis plačevitega gosta in s tem pridobi hotelsko storitev, ki je naknadno ne plača.
Sodba I Ips 108/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklenitev posojilne pogodbe za podaljšanje roka izpolnitve obstoječe terjatve ne predstavlja ravnanja v škodo premoženja, če je škoda na premoženju nastala že pred tem zaradi drugih dejanj.
Sodba I Ips 222/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavrnitev zavarovalnine zaradi domnevne vinjenosti zavarovanca sama po sebi ne dokazuje goljufivega namena pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka.
Sodba I Ips 118/2002 in I Ips 178/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje goljufije storjeno z izmamitvijo podpisanih čekovnih blanketov pod pretvezo ureditve posojila.
Sodba I Ips 159/2000 — Vrhovno sodišče
-
Zmotno prikazovanje zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine ne predstavlja zmote o dejanskih okoliščinah, ki je nujen element kaznivega dejanja goljufije.
VSC sklep Kp 113/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da je lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin pri goljufiji podano, če storilec ob sklenitvi naročniških pogodb nima namena poravnati stroškov storitev, kar se odraža v kasnejši neplačanosti računov.
Sodba I Ips 259/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da navedba knjigovodske vrednosti delnic v opisu dejanja ne vpliva na pravno kvalifikacijo goljufije, saj ne gre za konstitutivni element kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 205/2000 in I Ips 314/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker kasnejša delna vrnitev avansa in celotne glavnice oškodovancema ni potrjevala, da je obdolženec že ob sklenitvi poslov načrtoval trajno pridobitev protipravne premoženjske koristi.
VSL sodba I Kp 96/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da uporaba ponarejenih dokumentov predstavlja sestavni del izvršitve kaznivega dejanja goljufije, če je bila nujna za dosego cilja, in ne samostojno kaznivo dejanje ponarejanja listin.
VSC sodba Kp 256/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti za obstoj goljufije podan namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, kar izključuje kvalifikacijo dejanja, če je ugotovljeno, da je šlo zgolj za povzročitev škode brez namena pridobitve koristi.
Sodba I Ips 143/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker opis kaznivega dejanja v izreku ni vseboval konkretnega načina preslepitve oškodovanca, ki bi vodil do sklenitve kupoprodajne pogodbe.
VSL sodba I Kp 477/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi sodišče ni prepoznalo goljufivega namena pri prodaji nepremičnine, saj so bili zapleti pri vračilu kupnine in odstopu od pogodbe ocenjeni kot vprašanje civilnopravnega razmerja.
VSL sklep I Kp 284/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila goljufija storjena v poskusu s predložitvijo ponarejenih potrdil o zaposlitvi in dohodkih za pridobitev bančnega kredita.
VSL sodba I Kp 344/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bil goljufivi namen potrjen z dokazi o zavajajočem predstavljanju obdolženčeve plačilne sposobnosti prodajalcem, čeprav je bil obdolženec v plačilnih težavah že ob sklepanju poslov.
VSC sodba Kp 160/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da obdolženčevo ravnanje ni bilo le civilnopravno neizpolnjevanje obveznosti, temveč je zaradi namernega zavajanja oškodovanca preraslo v kaznivo dejanje goljufije.
VSL sodba I Kp 1289/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da zagotavljanje kupcu, da bo kmetijsko zemljišče v prihodnosti spremenjeno v zazidljivo, ne predstavlja lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin v smislu goljufije, saj gre za napoved bodočega dogodka, ne za prikazovanje obstoječega dejstva.
VSL sodba I Kp 189/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo goljufivo ravnanje podano z lažnim predstavljanjem o poslovni uspešnosti, obljubami o visokih obrestih in zamolčanjem prezadolženosti, s čimer je obtoženka oškodovance zapeljala v izročitev denarja.
VSL sodba I Kp 912/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izdaja akceptnega naloga v času blokade žiro računa sama po sebi ne zadostuje za dokaz goljufivega namena, če je družba v času sklepanja posla že bila v finančnih težavah, ki so vodile v stečaj.
VSC sodba Kp 69/00 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bil goljufivi namen izkazan z lažnim prikazovanjem namena porabe sredstev (odprtje trgovine, obnova hiše) in lažnim zagotavljanjem vračila dolga z obrestmi, pri čemer storilec ni imel namena niti možnosti za izpolnitev obveznosti.
VSL sodba I Kp 1292/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri zavarovalniški goljufiji protipravna premoženjska korist ne more presegati zneska, ki bi ga zavarovalnica izplačala po kriterijih zavarovalne pogodbe.
VSL sklep I Kp 440/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj posojilna pogodba in obljuba o vračilu denarja ne dokazujeta goljufivega namena, če ni izkazano, da so bile navedbe obdolžencev o namenu porabe denarja lažne.
VSL sklep I Kp 1301/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi obtožba ni vsebovala opisa, kakšno zmotno predstavo naj bi obdolženec ustvaril pri oškodovancu, zato dejanje ni imelo vseh zakonskih znakov goljufije.
VSL sodba I Kp 1136/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za goljufijo, storjeno z neplačilom hotelskih storitev, pri čemer je sodišče ugotovilo, da obdolženec ni imel kritja za svoje obveznosti.
VSL sodba I Kp 814/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je obtoženka deloma plačala blago, odprla žiro račun in najela poslovni prostor, vzbuja utemeljen dvom o obstoju goljufivega namena ob sklenitvi pogodbe.
VSL sodba I Kp 523/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pri najemu kredita ni mogoče govoriti o goljufivem namenu, če je najemnik za zavarovanje obveznosti zastavil nepremičnine, katerih vrednost bistveno presega znesek kredita.
VSC sklep Kp 299/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da goljufivi namen ni podan, če obdolženec kljub slabemu finančnemu stanju ob naročilu blaga aktivno poskuša zmanjševati dolgove s sprotnimi plačili in dogovori o odlogu, kar kaže na odsotnost namena protipravne pridobitve koristi.
VSC sodba Kp 284/99 — Višje sodišče v Celju
-
Goljufivi namen je bil v tem primeru podan, ko je obdolženec kljub navajanju resničnih podatkov o dejavnosti, s svojim nastopom in prikrivanjem prezadolženosti pri oškodovanki vzbudil lažen vtis uspešnega poslovneža in jo tako zapeljal k izročitvi denarja.
VSL sodba I Kp 1210/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker ni bilo mogoče dokazati goljufivega namena, saj je bilo ugotovljeno, da je obdolženec ravnal zgolj v pomoč drugi osebi.
VSL sodba I Kp 595/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med kaznivim dejanjem goljufije in zgolj civilnopravno zamudo, pri čemer je izpostavilo, da zanikanje obstoja dolga s strani obdolženca izključuje kvalifikacijo dejanja kot zgolj civilnopravne zamude.
VSM sklep Kp 571/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Goljufivi namen je bil v konkretnem primeru dokazan z dejstvom, da obdolženec ob najemu prevoznih storitev ni imel namena plačati celotne dogovorjene cene, kar se je potrdilo z dejansko neizpolnitvijo obveznosti.
VSC sodba Kp 319/99 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru je bil goljufivi namen izkazan z izpovedbo oškodovanca in pisnim potrdilom o prejemu denarja za dogovorjen posel, ki ni bil nikoli izveden.
VSL sodba I Kp 923/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji goljufivega namena izpostavilo pomen okoliščin, kot so dejansko poslovanje podjetja ob sklenitvi posla in kasnejše izpolnjevanje (oziroma neizpolnjevanje) prevzetih obveznosti.
VSL sklep I Kp 960/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da goljufivi namen leasingojemalca ni izkazan, če ta ob sklenitvi plača polog, redno plača prve obroke in dolg zavaruje s hipoteko, neizpolnitev preostalega dela obveznosti pa je posledica kasnejših finančnih težav.
VSC sklep Kp 290/99 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru ni bilo dokazano, da bi obdolženca zavarovalnici lažno prikazovala dejstva o nastanku škode na vozilu z namenom pridobitve neupravičene odškodnine.
VSL sodba I Kp 747/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bil sklep o preiskavi razveljavljen zaradi nejasnosti izreka glede subjektivne strani, saj iz njega ni izhajalo, da je obdolženec vedel za fiktivno registracijo in ponarejenost listin o vozilu.
Sodba I Ips 230/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker iz razlogov ni bilo razvidno, ali je obtoženec že ob sklepanju poslov zasledoval pridobitev protipravne premoženjske koristi ali pa je zgolj zamudil z izpolnitvijo obveznosti.
Sodba I Ips 36/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj lažne navedbe o roku izpolnitve obveznosti ob sklenitvi pogodbe brez dokazanega namena protipravne pridobitve ne izpolnjujejo znakov kaznivega dejanja goljufije.
Sodba I Ips 175/95 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje goljufije podano zaradi prodaje vozila s ponarejenimi identifikacijskimi številkami, ki je bilo kot predmet menjalne pogodbe pravno nesposobno za promet.
VSL sklep Kp 1663/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj kasnejša neizpolnitev dogovora o opravi storitve (polaganje ploščic) ne dokazuje nujno goljufivega namena obdolženca v času prejema predujma za material.
VSL sodba Kp 1493/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil goljufivi namen dokazan z obljubo vknjižbe solastništva na lokalu kot zavarovanja za posojilo, čeprav je storilec vedel, da tega ne bo izpolnil.
VSL sodba Kp 1209/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji goljufivega namena izrecno zavzeti stališče do dogovorov o nadomestni spolnitvi v primeru zamude pri plačilu dolga, saj lahko ti vplivajo na ugotovitev obstoja kaznivega dejanja.
VSL sodba in sklep Kp 1082/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo obrambo, da gre za poslovanje podjetja, ker je obtoženec s sredstvi razpolagal samostojno, ostala ustanovitelja pa sta imela le formalno vlogo brez vpliva na poslovne odločitve.
VSK sodba Kp 257/93 — Višje sodišče v Kopru