kaznivo dejanje grdega ravnanja
Sentenca
Kaznivo dejanje grdega ravnanja (146. člen KZ) stori kdor z grdim ravnanjem prizadene telesno ali duševno celovitost druge osebe. Za obstoj kaznivega dejanja mora biti podano ravnanje, ki objektivno pomeni kršitev osebnostne integritete, pri čemer se pregon za to dejanje začne na predlog oškodovanca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da opis vlečenja oškodovanke za lase po naravi stvari vsebuje navedbo o prizadetosti telesne celovitosti in bolečini, zato opis dejanja ni pomanjkljiv.
Sodba I Ips 136/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da intenzivnost uporabljene sile pri obsojenki ni odločilna za obstoj kaznivega dejanja grdega ravnanja.
Sodba I Ips 44364/2010-72 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče potrdilo obstoj kaznivega dejanja na podlagi izpovedbe oškodovanca, ki so jo potrdili izvedenec sodnomedicinske stroke ter listinski dokazi o času zglasitve pri pristojnih organih.
VSC sodba Kp 248/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila obtožba oproščena, ker izrek sodbe ni vseboval opisa posledic na telesni ali duševni celovitosti oškodovanke, ki bi bile posledica ravnanja obdolženca.
VSL sodba I Kp 1036/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo grdo ravnanje podano z močnim udarcem v obraz, ki je povzročil padec, fizično bolečino in čustveno razburjenost oškodovanke.
Sodba I Ips 224/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvedeni dokazi niso dopuščali trdnega zaključka o tem, da je obdolženec prizadel duševno in telesno celovitost oškodovanke.
VSL sodba I Kp 977/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu mora biti dovolj konkretiziran, da omogoča dokazovanje vseh zakonskih znakov, vključno s posledico, in ne le zgolj fizičnih dejanj, kot sta brcanje ali porinjenje.
VSL Sklep I Kp 262/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 146. člen -
Sodišče je obsojenca oprostilo obtožbe, ker v izreku sodbe ni bila opisana konkretna posledica grdega ravnanja, s katero bi bila prizadeta telesna celovitost oškodovanca.
Sodba I Ips 113/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo obstoj kaznivega dejanja na podlagi skladnih izpovedb prič očividcev in zdravniške dokumentacije, pri čemer manjša neskladja v izpovedbi oškodovanca glede lokacije poškodbe ni vplivala na dokazno oceno.
VSC sklep Kp 45/00 — Višje sodišče v Celju