kaznivo dejanje grožnje
Sentenca
Kaznivo dejanje grožnje (135. člen KZ-1) stori, kdor z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja resno zagrozi z napadom na življenje, telo, prostost ali premoženje velike vrednosti oškodovanca ali njegove bližnje osebe. Kvalificirana oblika dejanja je podana, če je grožnja storjena proti dvema ali več osebam, z uporabo orožja ali nevarnega orodja, na način, ki lahko povzroči hudo telesno poškodbo, ali z grdim ravnanjem, ki praviloma prizadene telesno integriteto oškodovanca.
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je treba opis dejanja v obtožnici brati kot celoto in da je grožnja lahko podana tudi, če je iz opisa razviden namen ustrahovanja ali vznemirjenja oškodovanca.
VSM Sklep VII Kp 47196/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da so besede, izrečene med bivšima partnerjema s skupnim otrokom, glede na njuno zgodovino konfrontacij, predstavljale resno in konkretno grožnjo.
VSM Sodba in sklep IV Kp 17984/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 KZ-1 · 220. člen KZ-1 · 220. člen, odstavek 1 ZBPP · 46. člen ZBPP · 46. člen, odstavek 3 ZKP · 344. člen ZKP · 344. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 5 -
Sodišče je presodilo, da izrečene besede v kontekstu čustveno napetega odnosa med nekdanjima partnerjema in ob odsotnosti nadaljnjih ravnanj ne dosegajo praga resne grožnje, temveč predstavljajo izraz afekta ali frustracije.
VSM Sodba IV Kp 8501/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot resno grožnjo zoper življenje in telesno celovitost ocenilo izjave o 'pospravljanju', napovedi, da bo 'tekla kri', in zahteve po umiku.
VSC Sodba II Kp 61851/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je opis kaznivega dejanja zadostno konkretiziran, če obtožbeni očitek navaja namen ustrahovanja in vznemirjanja ter ga poveže s konkretnim ravnanjem, kot je grdo ravnanje in izrekanje resnih groženj.
VSL Sklep VII Kp 53201/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče napačno ocenilo, da obtožni predlog ni v zadostni meri konkretiziral zakonskega znaka resne grožnje.
VSM Sklep IV Kp 21758/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja v obtožbi ni zadosten, če tožilec navaja le posledico (vznemirjenje oškodovanke zaradi grdega ravnanja), ne pa tudi obdolženkinega namena, da bi oškodovanko vznemirila.
VSM Sodba IV Kp 27035/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretni zadevi opis dejanja ni vseboval zatrjevanega namena ustrahovanja oškodovanke, prav tako pa ni bila substancirana vsebina resne grožnje v kontekstu izrečenih besed.
VSC Sodba II Kp 12524/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da besedna zveza "Kdaj prideš v B. te čakam?!" objektivno ne predstavlja resne grožnje z napadom na življenje, telo, prostost ali premoženje.
VSM Sklep IV Kp 53227/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da je opis dejanja v izreku sodbe zadosten, če navaja, da je obsojenec z grdim ravnanjem resno zagrozil z napadom na telo z namenom ustrahovanja oškodovanke.
VSRS Sodba I Ips 6088/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila verbalna grožnja z udarjanjem objektivno resna, saj jo je obdolženec istočasno potrdil s fizičnim napadom na oškodovanko.
VSC Sodba II Kp 33700/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je izpostavilo, da je namen ustrahovanja ali vznemirjanja nujen za razmejitev med kaznivim dejanjem grožnje in prekrškom zoper javni red in mir.
VSL Sodba VII Kp 49340/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot verodostojno ocenilo izpovedbo očeta mladoletnega oškodovanca, ki je potrdil vsebino grožnje, izrečene njegovemu sinu, in opisal sinov odziv nanjo.
VSM Sodba IV Kp 73987/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo razliko med kaznivim dejanjem grožnje in prekrškom zoper javni red in mir po 6. členu ZJRM-1, pri čemer je poudarilo bistveno večjo intenziteto ogrožanja pri kaznivem dejanju.
VSL Sodba VII Kp 73859/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila grožnja realizirana skozi fizični napad (davljenje, udarci), kar je pri oškodovanki povzročilo bolečine, podplutbe in občutek ogroženosti.
VSL Sodba VII Kp 52151/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vsebina SMS sporočil z grožnjo fizičnega nasilja nedvomno predstavlja resno grožnjo, ne glede na subjektivno doživljanje oškodovanke.
VSM Sodba IV Kp 39925/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je bila resnost grožnje utemeljena na podlagi izpovedb prič in vsebine SMS sporočil, ki so potrjevala namen ustrahovanja.
VSM Sodba IV Kp 43211/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila verodostojnost grožnje potrjena z izpovedbo oškodovanke, ki je izkazala dolgotrajen strah, ter s pričanjem tretjih oseb o njenem stanju po dogodku.
VSM Sodba IV Kp 5326/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da se pri mladoletnem oškodovancu resnost grožnje presoja skozi prizmo ustvarjenega vtisa uresničljivosti, ne glede na dejansko (z)možnost storilca.
VSM Sodba IV Kp 29647/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila resna grožnja vsebovana v samem fizičnem napadu z varnostnim trikotnikom, kar je pri oškodovancih ustvarilo občutek prestrašenosti in ogroženosti.
VSL Sodba VII Kp 52925/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so izjave o uboju in fizičnem nasilju objektivno zmožne povzročiti strah pri vsakem povprečnem človeku, ne glede na subjektivno doživljanje oškodovanke.
VSM Sodba IV Kp 24614/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila grožnja z ustrelitvijo ocenjena kot resna grožnja zaradi spremljajočih okoliščin, kot so obtoženčeva jeza, vpitje in razburjenost.
VSL Sodba II Kp 58397/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je konkretizacija namena ustrahovanja v abstraktnem delu opisa zadostna, če ji sledi konkretni del, ki substancira resnost groženj.
VSRS Sodba I Ips 4215/2020 — Vrhovno sodišče
-
Namig na 'poračunanje' z oškodovanko je sodišče ocenilo kot grožnjo, ki je pri oškodovanki objektivno vzbudila strah pred napadom na življenje in telo.
VSRS Sodba I Ips 43361/2016 — Vrhovno sodišče
-
Objektivna uresničljivost grožnje se presoja z vidika oškodovančevega zaznavanja storilčevega ravnanja, ne pa glede na storilčevo dejansko možnost ali voljo za izvedbo grožnje.
VSM Sodba IV Kp 27618/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je grožnja podana tudi, če je bila izrečena po telefonu, in da subjektivno počutje oškodovanca ni pogoj za obstoj kaznivega dejanja.
VSM Sodba IV Kp 56454/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da sta namen ustrahovanja in namen vznemirjanja oškodovanca ključna znaka kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1.
VSM Sodba IV Kp 58324/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je izjava o uporabi strelnega orožja grožnja s smrtjo, tudi če oškodovanec ni izrazil strahu, saj je pri njem vzbudila nelagodje in vznemirjenje.
VSL Sodba II Kp 15614/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila grožnja podana z besedami 'da naj se pazi, da se ne bo ponovila zgodovina', ob upoštevanju preteklega nasilnega ravnanja obdolženca do oškodovanke, kar je v danih okoliščinah objektivno pomenilo napad na občutek njene osebne varnosti.
VSC Sodba II Kp 62168/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da konfliktna situacija med sosedi ne izključuje nujno naklepnega ravnanja pri grožnji, vendar mora biti dokazna ocena o obstoju naklepa celovita in utemeljena na vseh izvedenih dokazih.
VSM Sodba IV Kp 8414/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je mogoče subjektivni namen ustrahovanja in vznemirjanja sklepati iz okoliščine, da je izrečeni grožnji sledil fizični napad.
VSRS Sodba I Ips 3802/2014 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo odločilno, da je bil storilčev neposredni namen usmerjen v povzročitev občutka strahu in vznemirjenosti, kar dejanje razmejuje od manj hudih kršitev (prekrškov).
VSK Sodba II Kp 4215/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila grožnja ocenjena za resno, saj je obdolženec oškodovanki grozil s smrtjo, jo verbalno žalil in fizično zadrževal oziroma se je dotikal, kar je objektivno sposobno povzročiti občutek strahu za življenje.
VSK Sodba II Kp 19726/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da fizično nasilje (lasanje in udarjanje z glavami) nad mladoletnimi oškodovanci predstavlja resno grožnjo z napadom na telo, ki objektivno vzbuja občutek prestrašenosti in ogroženosti.
VSM Sodba IV Kp 30742/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je namen ustrahovanja zakonski znak, ki ga je odveč dodatno konkretizirati, resnost grožnje pa se presoja tudi ob upoštevanju specifičnih medosebnih odnosov.
VSL Sklep in sodba VII Kp 68404/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je zakonski znak ustrahovanja in vznemirjanja razviden iz opisa konkretnega ravnanja, kjer se je obdolženec zapodil proti ograji in oškodovancu grozil s smrtjo.
VSM Sodba IV Kp 39156/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi se je namen vznemirjanja oškodovancev manifestiral skozi grdo ravnanje, ki je povzročilo telesne poškodbe (površinske rane in udarnine).
VSC Sodba II Kp 12058/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker so bili razlogi o namenu obdolženca (vznemirjanje vs. ustrahovanje) v obrazložitvi nasprotujoči, ugotovitve o oškodovankini prestrašenosti pa niso imele podlage v opisu dejanja ali izvedenih dokazih.
VSM Sklep II Kp 6088/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da javno izražene, nekonkretizirane grožnje, namenjene širšemu krogu ljudi brez jasne namere realizacije, ne dosegajo praga resnosti grožnje po 135. členu KZ-1.
VSK Sklep VII Kp 1871/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da je bila z novelo KZ-1B narava kaznivega dejanja grožnje utrjena kot ogrozitveno dejanje, pri čemer se je odpravila zahteva po dokazovanju dejanskega subjektivnega vznemirjenja oškodovanca.
VSL Sklep II Kp 10292/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru se je namen ustrahovanja in vznemirjanja objektiviziral v grdem ravnanju, ko je obdolženec sunil vrata prtljažnika v trenutku, ko je oškodovanka stala pri vozilu, kar je povzročilo njeno poškodbo.
VSC Sodba II Kp 6056/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji resnosti grožnje upoštevati učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj posameznih delov izjave.
VSM Sodba IV Kp 11958/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da storilec v času grožnje ni posedoval strelnega orožja, ne izključuje resnosti grožnje, če je ta objektivno zmožna vznemiriti povprečnega človeka.
VSL Sodba VII Kp 20876/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je grožnja lahko udejanjena v samem grdem ravnanju, če opis dejanja hkrati vsebuje konkretizacijo namena ustrahovanja in vznemirjenja oškodovanca.
VSM Sodba IV Kp 54074/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je treba besede in ravnanje v obtožbi presojati kot neločljivo celoto, ki lahko že po naravi stvari predstavlja resno in konkretno grožnjo.
VSM Sklep IV Kp 45092/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Opis kaznivega dejanja ni vseboval konkretizacije grdega ravnanja, saj ni navajal posledic za telesno integriteto oškodovanca, kar je nujno za pravno opredelitev po drugem odstavku 135. člena KZ-1.
VSM Sodba IV Kp 41709/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivni učinek grožnje na oškodovanca ni konstitutivni element kaznivega dejanja grožnje.
VSM Sodba IV Kp 3802/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivni občutek strahu oškodovanca ni dovolj za obsodbo, če grožnja po svoji vsebini in okoliščinah ni objektivno sposobna vzbuditi utemeljenega strahu za življenje ali telesno celovitost.
VSL Sklep VII Kp 58342/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je za dokazovanje vsebine groženj, izrečenih v tujem jeziku, dopustno upoštevati oškodovančevo izpovedbo v slovenskem jeziku o pomenu in vplivu teh groženj nanj.
VSL Sodba VII Kp 48858/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru iz opisa in obrazložitve niso izhajali zakonski znaki grožnje, zlasti ne namen ustrahovanja oziroma vznemirjenja.
VSK Sodba II Kp 10731/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi je bila besedna zveza 'zadnje opozorilo' ocenjena kot vsebinsko premalo določna, da bi lahko utemeljila obstoj kaznivega dejanja grožnje.
VSM Sklep IV Kp 56765/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali je posredovanje pisma z vsebino, ki jo je obdolženec označil za 'dobronamerno opozorilo', izpolnilo zakonske znake kaznivega dejanja grožnje.
VSM Sodba IV Kp 46561/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da pri grdem ravnanju (npr. fizično kaznovanje otroka) resna grožnja izhaja že iz samega dejanja, zato v opisu kaznivega dejanja ni nujno posebej navajati namena ustrahovanja.
VSM Sodba IV Kp 12536/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru kot dokaz za potrditev utemeljenosti obtožbe uporabilo video posnetek, ki je služil kot podlaga za zaključek o storitvi kaznivega dejanja.
VSM Sodba IV Kp 11677/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bila grožnja z napadom na telo vsebovana že v samem fizičnem udarcu s pestjo, v kateri je storilec držal neznani predmet, s čimer je uresničil zakonske znake kaznivega dejanja.
VSK Sodba II Kp 24482/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je opis kaznivega dejanja postopkovno korekten, če iz povezave abstraktnega in konkretnega dela opisa zadostno izhaja obsojenčev namen ustrahovanja oškodovanke.
VSRS Sodba I Ips 42930/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je grožnja resna tudi, če oškodovanec poleg strahu izraža razburjenost, in da se resnost grožnje lahko potrdi s kontekstom predhodnih nesoglasij med družinama.
VSC Sodba II Kp 23242/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da pavšalna navedba 'Pojedla te bo noč, boš že videl' ne zadosti zahtevi po konkretizaciji zakonskih znakov resne grožnje v obtožnem predlogu.
VSM Sklep IV Kp 49901/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru so besede obdolženca o napadu na življenje in telo, izrečene v kontekstu neurejenega poslovnega razmerja, ocenjene kot resna in konkretna grožnja.
VSM Sklep IV Kp 41879/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da hitrejši pristop k oškodovanki v kontekstu prepira na delovnem mestu brez izrečenih konkretnih groženj ne dosega praga resne grožnje po 135. členu KZ-1.
VSL Sodba VII Kp 8857/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo nasprotje v izreku sodbe, ker je opis očital namen vznemirjanja, medtem ko je opisana posledica (strah in ogroženost) logično izvirala iz ustrahovanja, ki v izreku ni bilo navedeno.
VSM Sklep IV Kp 12536/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje grožnje, ker oškodovanec ni podal pravočasnega predloga za kazenski pregon.
VSM Sodba in sklep IV Kp 11701/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede fizičnega ravnanja obdolženca (vlačenje za roko), ki je bilo ključno za presojo elementov kvalificirane oblike grožnje z grdim ravnanjem.
VSM Sklep IV Kp 49771/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da vključitev okoliščin v opis dejanja, ki niso zakonski znaki (npr. grožnja z napadom na premoženje manjše vrednosti), ne povzroči nerazumljivosti izreka, če so zakonski znaki grožnje jasno opisani.
VSK Sodba II Kp 36/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi je bil obtožni predlog zavržen, ker opis dejanja ni vseboval odločilnega dejstva o namenu storilca, da ogrozi varnost oškodovanca.
VSC Sklep II Kp 23067/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razmejilo med resno grožnjo (namig na ogrožanje življenja s strani tretje osebe) in drugimi izjavami (označevanje za morilca), ki kljub vznemirjenosti oškodovanca ne dosegajo praga kaznivega dejanja grožnje.
VSRS Sodba I Ips 36357/2012 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila za resno grožnjo z napadom na življenje ali telo ocenjena besedna zveza 'Ti bom metek v glavo spustil, boš videl!', ob upoštevanju slabih medsebojnih odnosov med obdolžencem in oškodovancem.
VSC Sodba II Kp 26802/2016 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru je bila resnost grožnje presojana v kontekstu izrečenih besed o izbiri med 'šibrami in kroglami', pri čemer je sodišče poudarilo pomen medsebojnih odnosov za razumevanje namena in učinka grožnje.
VSK Sodba II Kp 43849/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila grožnja storjena z izvlečenjem pištole, kar predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja grožnje z orožjem.
VSL Sodba VII Kp 5404/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila grožnja izvedena z dostavo naboja kalibra 9 mm, kar je sodišče štelo za uporabo nevarnega sredstva in uresničitev znakov kaznivega dejanja.
VDSS Sodba Pdp 58/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 KZ-1 · 135. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 109. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 2 ZDR-1 · 33. člen ZDR-1 · 34. člen ZDR-1 · 37. člen -
Sodišče je presodilo, da je grožnja podana, ker je vžigalnik, ki je izgledal kot ročna bomba, pri oškodovanki vzbudil tako subjektivni kot objektivni občutek ogroženosti, čeprav predmet ni bil dejansko nevarno orožje.
VSL Sodba VII Kp 10885/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je grožnja z bombo objektivno resna grožnja, ne glede na specifične okoliščine njene izreke.
VSK Sodba II Kp 19210/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je bila grožnja resna in objektivno zmožna povzročiti strah, saj je obdolženec oškodovanca že predhodno napadel, kar je potrdilo namen ustrahovanja.
VSM sklep IV Kp 49054/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da vpitje, žalitve in grožnje, ki povzročijo vznemirjenje, ustrezajo definiciji kaznivega dejanja grožnje, tudi če ne privedejo do prisiljenega ravnanja oškodovanca.
VSL sodba VII Kp 22744/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da besedna zveza »pribil ga bom« ob upoštevanju fizične premoči storilca in napetih medsebojnih odnosov pomeni resno in konkretno grožnjo.
VSRS Sodba I Ips 2277/2011-159 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poslana SMS sporočila niso vsebovala grožnje z napadom na življenje ali telo, temveč so predstavljala zgolj žaljive vrednostne ocene.
VSL sodba in sklep VII Kp 36357/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sprememba zakonske ureditve z novelo KZ-1B glede kvalificiranih oblik grožnje ne vpliva na dokončanje postopkov, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novele.
VSRS Sodba I Ips 19411/2012-54 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče pojasnilo, da za obstoj kaznivega dejanja grožnje z grdim ravnanjem ni nujno, da oškodovanec utrpi lahko telesno poškodbo, temveč zadostujejo fizične bolečine manjše intenzivnosti.
VSRS Sodba I Ips 40318/2013-61 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 KZ-1 · 135. člen, odstavek 2 ZKP · 354. člen ZKP · 354. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 9 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 420. člen ZKP · 420. člen, odstavek 2 -
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker oškodovanec ni izkazal občutka strahu ali vznemirjenosti, kar je ključna predpostavka za obstoj kaznivega dejanja grožnje.
VSC sodba II Kp 36718/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da udarec, ki povzroči krvavitev in zahteva zdravniško oskrbo, presega meje zgolj verbalne ali realne razžalitve in predstavlja konkretnejši poseg v telesno celovitost.
VSRS Sodba I Ips 15306/2011-93 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila grožnja nadrejeni z najemom varnostnika ocenjena kot resna grožnja z napadom na telo, ki je žrtev vznemirila in prestrašila.
VDSS sodba Pdp 1205/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 ZDR · 110. člen ZDR · 110. člen, odstavek 1 ZDR · 111. člen ZDR · 111. člen, odstavek 1 ZDR · 111. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR · 111. člen, odstavek 1, alinea 2 ZDR · 111. člen, odstavek 3 ZDR · 44. člen ZDR · 54. člen -
V konkretnem primeru je bila grožnja podana z napovedjo napada na življenje in telo ter fizičnim dejanjem (udarjanje s predmetom), kar je izpolnilo znake kaznivega dejanja v delovnem okolju.
VDSS sodba Pdp 1135/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navzočnost policije ne izključuje možnosti nastanka dejanske ogroženosti oškodovanca zaradi izrečenih groženj.
Sodba I Ips 21976/2010-118 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo pravilnost pravne opredelitve dejanja, saj je bila za kaznivo dejanje grožnje po KZ-1 predpisana enaka kazen kot za prej veljavno kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.
Sodba I Ips 44584/2011-69 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 KZ-1 · 135. člen, odstavek 2 KZ-1 · 135. člen, odstavek 3 KZ-1B ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 420. člen ZKP · 420. člen, odstavek 2