kaznivo dejanje izsiljevanja
Sentenca
Kaznivo dejanje izsiljevanja (218. člen KZ) je podano, kadar storilec z uporabo sile ali resne grožnje prisili oškodovanca, da stori dejanje v škodo svojega premoženja, z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Bistveni element kaznivega dejanja je protipravnost pridobitve, kar vključuje tudi primere, ko storilec od oškodovanca izsili plačilo zneska, ki bistveno presega dejansko obstoječi dolg.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da grožnje z razbitjem glave in smrtjo predstavljajo objektivno resne grožnje, tudi če oškodovanec denarja zaradi strahu ni izročil, zaradi česar je dejanje ostalo pri poskusu.
VSL Sodba II Kp 40426/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi sodišče ni izkazalo elementov resne in individualne grožnje, ki bi oškodovanca prisilila k ravnanju, zato je bila izrečena oprostilna sodba.
VSM Sodba II Kp 35458/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da netočna navedba mesecev izvršitve v opisu dejanja ne vpliva na zakonitost sodbe, če je vzročna zveza med grožnjo in oškodovančevim ravnanjem (izbrisom služnosti) jasno izkazana.
VSRS Sodba I Ips 56217/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji konkretnega primera napačno ocenilo grožnjo z razkritjem 'razvrata' kot nezadostno konkretizirano, saj je spregledalo celostni pomen grožnje oškodovankinemu dobremu imenu.
VSL Sklep II Kp 34112/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi se je prisiljenje k opustitvi ravnanja v škodo premoženja kazalo v tem, da zaposlene zaradi groženj in sile niso preprečile odvzema zdravil, ki so jim bila zaupana v zvezi z opravljanjem službe.
VSRS Sodba XI Ips 51006/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da opis kaznivega dejanja izsiljevanja izpolnjuje zakonske znake, ko oškodovanci zaradi sile ali grožnje opustijo preprečitev protipravnega pridobivanja predmetov.
VSRS Sodba XI Ips 51006/2018 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bilo izsiljevanje podano, ker je obtoženec od oškodovanca po že poplačanem dolgu brez pravne podlage zahteval dodatna plačila in podpis nove posojilne pogodbe pod grožnjo oziroma s silo.
VSC Sodba II Kp 51828/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da subjektivni element kaznivega dejanja izsiljevanja ne zahteva vedenja storilca o identiteti končnega prejemnika protipravne premoženjske koristi.
Sodba I Ips 241/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo razmejitev med kaznivim dejanjem izsiljevanja in kaznivim dejanjem samovoljnosti pri izterjavi dolga.
Sodba I Ips 15570/2010-6 (I Ips 30/2010) — Vrhovno sodišče
-
Sodišče pojasnjuje, da izterjava dejansko obstoječega dolga s silo ali grožnjo prav tako predstavlja kaznivo dejanje izsiljevanja, čeprav tak dolg sam po sebi ne predstavlja protipravne premoženjske koristi.
VSL sklep I Kp 1193/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi in izterjavo dolga, saj sta to odločilna znaka za pravno kvalifikacijo dejanja.
Sodba I Ips 6/2007 — Vrhovno sodišče
-
Obramba je trdila, da dejanje ni kaznivo, ker je šlo za izterjavo dolga iz naslova posojila, kar pa ne izključuje protipravnosti ravnanja pri izsiljevanju.
Sodba I Ips 101/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo izsiljevanje podano, ker sta obsojenca oškodovanca z grožnjo prisilila k plačilu zneska, ki je presegal dejanski dolg.
Sodba I Ips 451/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razmerje med izsiljevanjem in samovoljnostjo pri izterjavi dolga, kjer je izsiljevanje specialnejša norma.
Sodba I Ips 256/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo izsiljevanje od goljufije s poudarkom na naravi grožnje z razkritjem podatkov, ki škodujejo časti in dobremu imenu.
Sodba I Ips 134/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri izsiljevanju več oseb hkrati, pri čemer gre za usklajeno ravnanje storilcev, ne nastane več kaznivih dejanj, temveč eno samo dejanje izsiljevanja.
VSK sodba Kp 78/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je izsiljevanje podano tudi pri izterjavi obstoječega dolga, če so pri tem uporabljena nedovoljena sredstva (sila ali resna grožnja).
Sodba I Ips 322/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru opis dejanja, ki je vseboval le zmerjanje in kričanje brez navedbe konkretne sile ali resne grožnje, ni zadostoval za obsodbo za kaznivo dejanje izsiljevanja.
VSC sodba in sklep Kp 104/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo obsodbo zaradi izsiljevanja, ker v opisu dejanja ni bila konkretizirana premoženjska škoda, nastala pri zamenjavi osebnih avtomobilov.
Sodba I Ips 63/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bilo kaznivo dejanje izsiljevanja dokončano, ko je oškodovanec pod prisilo sile aktivno pristopil k pridobivanju denarja (telefoniranje staršem, vožnja s taksijem), čeprav do same izročitve denarja še ni prišlo.
VSC sodba Kp 423/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila resna grožnja podana, saj je oškodovanec zaradi strahu poiskal zaščito na policiji in svoj strah izrazil tretji osebi.
VSL sodba I Kp 308/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila resna grožnja podana z verbalnim pritiskom dveh oseb, ki sta oškodovanca obstopili in ga spremljali do kraja izročitve denarja, kar je oškodovanca prisililo v nakup nezaželenega predmeta.
VSL sodba Kp 1021/93 — Višje sodišče v Ljubljani