kaznivo dejanje krive ovadbe
Sentenca
Kaznivo dejanje krive ovadbe (283. člen KZ-1) zahteva, da ovadba vsebuje opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhajajo zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zgolj pravna opredelitev dejanja v ovadbi ne zadošča za izpolnitev zakonskega znaka naznanitve. Ovadba je v svojem bistvu izjava, katere vsebina mora biti konkretiziran opis kaznivega dejanja z navedbo vseh njegovih znakov in določenega storilca, saj le tako sodišče lahko oceni utemeljenost naznanitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti zavest storilca o lažni prijavi v opisu dejanja konkretizirana in ne zgolj abstraktno navedena, sicer obtožba ni sklepčna.
VSC Sklep II Kp 49947/2018 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru obdolžencu ni bilo mogoče dokazati direktnega naklepa, saj je bila njegova ovadba posledica prepričanja o procesnih napakah v vodenju postopka.
VSL Sodba VII Kp 37943/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje krive ovadbe predmet presoje v kontekstu naznanitve kaznivega dejanja izsiljevanja.
VSK sklep II Kp 61228/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je oprostilo obdolženca obtožbe, ker v opisu dejanja ni bilo izkazano, da bi naznanitelj s krivo ovadbo povzročil začetek ukrepanja državnih organov.
VSC sodba II Kp 30/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila ugotovitev dejanskega stanja glede resničnosti naznanjenega dejanja (posojilno razmerje) nepopolna in protislovna.
VSM sklep II Kp 149/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da obdolženčev zagovor, četudi vsebuje neresnične trditve, ne more predstavljati krive ovadbe, saj je zagovor predmet preizkusa v okviru obrambe in ne sme biti predmet kazenskega pregona.
VSM sklep I Kp 695/2007 — Višje sodišče v Mariboru