kaznivo dejanje nasilja v družini
Sentenca
Kaznivo dejanje nasilja v družini (191. člen KZ-1) obsega različne oblike grdega, bolečega ali ponižujočega ravnanja, s katerimi storilec žrtve v družinski skupnosti spravlja v podrejen položaj. Institut varuje osebno integriteto in dostojanstvo članov družinske skupnosti. Če storilec s svojim ravnanjem hkrati povzroči telesne poškodbe, ki zaradi svoje intenzivnosti presegajo tipične elemente nasilnega ravnanja, se kaznivo dejanje nasilja v družini in kaznivo dejanje telesne poškodbe obravnavata v steku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se pojem družinske skupnosti ne sme razlagati ozko zgolj kot skupno prebivanje, temveč širše, upoštevajoč vsebino razmerja in trajnost vezi.
VSRS Sodba I Ips 37946/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji obstoja družinske skupnosti upoštevalo dejstvo, da sta oškodovanka in obtoženec živela v skupnem gospodinjstvu, v katerem je bila skupnost trajnejša.
VSK Sodba II Kp 37946/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da opisane žaljivke ne dosegajo intenzivnosti, potrebne za spravljanje v podrejen položaj, in bi lahko predstavljale le kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ki se preganjajo na zasebno tožbo.
VSM Sklep II Kp 2165/2021-2 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je več dejanj obdolženca, storjenih v času trajnejše življenjske skupnosti in po njenem razpadu, združilo v eno kaznivo dejanje, ker so bila ravnanja med seboj vsebinsko in časovno povezana v enovito celoto.
VSM Sodba II Kp 19459/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot verodostojno ocenilo oškodovankino izpovedbo, v kateri je podrobno opisala psihično in fizično nasilje obdolženca v družinski skupnosti.
VSM Sodba II Kp 33657/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kontinuirana ravnanja obdolženca v družinski skupnosti in po njenem razpadu pravilno pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje nasilja v družini, namesto več posameznih dejanj.
VSM Sodba II Kp 33899/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o neizpolnjenosti zakonskega znaka podrejenosti, saj je bila v izreku sodbe ustrezno opredeljena tako časovna komponenta kot tudi konkretno nasilno ravnanje obdolženca.
VSM Sodba II Kp 38492/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo medsebojno povezanost dejanj nasilja v družini in posilstev kot celotnega izvajanja psihofizičnega nasilja.
VSK Sodba II Kp 17082/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da nasilje v družini obstaja tudi v primerih, ko se je oškodovanec že odselil iz skupnega gospodinjstva, če so dejanja posledica predhodnega dolgotrajnega trpinčenja.
VSM Sodba II Kp 10526/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji vsebine groženj v SMS sporočilih nujno oceniti, ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki izvršitvene oblike preganjanja iz skupnega prebivališča.
VSC Sodba II Kp 57649/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Zaradi ugotovljenega razumnega dvoma o obstoju podrejenega položaja oškodovanke, ki se je z obtožencem družila prostovoljno, je sodišče obtoženca oprostilo obtožbe za to kaznivo dejanje.
VSL Sodba II Kp 15614/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri dokazni presoji izpovedbo oškodovanke treba ocenjevati kot celoto, pri čemer manjša razhajanja, nastala zaradi časovne oddaljenosti dogodka, ne omajejo verodostojnosti pričevanja.
VSM Sodba II Kp 28588/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti za kvalifikacijo dejanja po 191. členu KZ-1 med osebami izkazana trajnejša vez, ki presega zgolj formalno opredelitev družinskega člana iz 2. člena ZPND.
VSM Sodba II Kp 2166/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Kriminalna količina dejanja se je zmanjšala z izpustom žaljivk, vendar so v preostalem opisu ostali vsi zakonski znaki za nasilje v družini.
VSM Sodba IV Kp 58106/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 191. člen KZ-1 · 191. člen, odstavek 1 KZ-1 · 191. člen, odstavek 3 URS · 35. člen ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 8 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 39. člen ZKP · 39. člen, odstavek 2 ZKP · 39. člen, odstavek 2, točka 2 -
Sodišče je poudarilo, da je življenjska skupnost zunajzakonskih partnerjev pravni standard, katerega obstoj je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
VSM Sodba II Kp 44563/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da podrejen položaj oškodovanca nastane kot posledica večletnega kontinuiranega psihičnega in fizičnega nasilja ter groženj.
VSRS Sodba I Ips 61594/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri preizkusu obtožnega akta celostno presojati vsa ravnanja obdolženca, ne pa iztrgati posamičnih delov opisa, ki sami po sebi ne kažejo na kaznivo dejanje.
VSL Sklep VII Kp 35917/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da uporaba fizične in psihične sile, ki napada oškodovančevo integriteto in dostojanstvo, avtomatično izpolnjuje zakonski znak spravljanja v podrejen položaj.
VSRS Sodba I Ips 3280/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da večletno izvajanje psihičnega in fizičnega nasilja, kot so grožnje s smrtjo, žalitve in fizični napadi, presega meje razžalitve in nedvomno izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini.
VSK Sodba II Kp 1326/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker so bili edini konkretizirani dogodki v opisu kaznivega dejanja storjeni pred uveljavitvijo KZ-1, ko kaznivo dejanje nasilja v družini še ni bilo uzakonjeno.
VSL Sodba II Kp 45029/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ravnanja obdolženca, kot so kričanje, žalitve in fizično obračunavanje, predstavljajo znake nasilja v družini, četudi so bili medosebni odnosi med partnerjema že predhodno porušeni zaradi drugih okoliščin.
VSM sodba II Kp 41962/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo razliko med predmetom napada pri nasilju v družini (človek) in poškodovanju tuje stvari (stvar).
VSM sodba II Kp 1874672015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ · 191. člen KZ · 191. člen, odstavek 1 KZ · 191. člen, odstavek 3 KZ · 220. člen KZ · 220. člen, odstavek 1 KZ · 29. člen KZ · 49. člen KZ · 58. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 373. člen -
Sodišče je presodilo, da enkraten dogodek telesnega nasilja brez dokazane dolgotrajne sistematičnosti in podrejenega položaja oškodovanke ne dosega praga kaznivega dejanja nasilja v družini.
VSL sodba VII Kp 1736/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da posamezno dejanje (npr. enkratno zaprtje v hišo) v povezavi z drugimi nasilnimi ravnanji (udarec, lasanje, žaljenje) tvori celoto nasilja v družini.
VSM sodba II Kp 54232/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da je 'spravljanje v podrejen položaj' objektivni pogoj kaznivosti, ki ga je treba presojati glede na intenzivnost in posledice ravnanja, ne zgolj skozi prizmo trajanja.
Sklep I Kp 1/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru prekvalificiralo dejanje iz nasilja v družini v kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, saj ravnanja niso dosegla praga trajnosti in intenzivnosti, potrebnega za element podrejenega položaja.
Sodba I Ips 815/2010-192 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bil znak spravljanja v podrejen položaj konkretiziran z navedbo, da oškodovanka zaradi strahu pred hujšimi posledicami in nepredvidljivosti obdolženca daje svoj denar in mu ne upa nasprotovati.
Sodba XI Ips 73924/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da obdolženčevo ravnanje zaradi enkratnosti in pomanjkanja kontinuitete ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilja v družini.
VSL sodba II Kp 1191/2001 — Višje sodišče v Ljubljani