kaznivo dejanje nasilništva
Sentenca
Kaznivo dejanje nasilništva (299. člen KZ) je podano, kadar storilec z nasilnim ravnanjem v javnosti ali v družini povzroči ogroženost, zgražanje ali prestrašenost. Za izpolnitev zakonskih znakov ni nujno, da so druge osebe priča dejanju v trenutku storitve; kaznivo dejanje je podano tudi, če za dejanje izvedo naknadno, pod pogojem, da je storilčevo ravnanje takšne narave, da pri njih povzroči navedene občutke vznemirjenosti ali ogroženosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da mora biti 'spravljanje v podrejen položaj' kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva v izreku sodbe konkretizirano, če posledica ni očitna iz samega opisa nasilnega ravnanja.
VSRS Sodba I Ips 55320/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da lahko tudi enkratno dejanje uporabe sile predstavlja nasilništvo, če je njegova intenzivnost dovolj visoka.
VSC Sodba in sklep II Kp 62933/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Pri sostorilstvu ni odločilno, kateri od storilcev je povzročil katero konkretno poškodbo, če je škoda posledica skupnega nasilnega ravnanja in zasledovanja istega cilja podreditve oškodovanca.
VSL Sodba III Kp 71103/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tezo, da bi moralo biti dejanje nasilništva nujno trajajoče ali ponavljajoče se, in potrdilo, da lahko obsega tudi enkraten, strnjen dogodek.
VSM Sodba IV Kp 26853/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da opis kaznivega dejanja ostaja sklepčen tudi, če je zakonski znak spravljanja v podrejen položaj opredeljen v abstraktnem delu obtožnice in ni nujno ponovljen v konkretnem opisu, razen če posledica ni razvidna neposredno iz opisanega ravnanja.
VSC Sodba II Kp 55320/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da fizični konflikt med mladoletnicami, ki je vključeval lasanje in udarjanje, ni dosegel intenzivnosti nasilništva, saj je šlo za enkraten dogodek, v katerem je bila tudi oškodovanka aktivna.
VSK Sklep II Kp 8278/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno v sostorilstvu, kjer so storilci s skupnim ravnanjem oškodovanca spravili v podrejen položaj, v katerem se ni mogel upreti.
VSM Sklep II Kp 6967/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da pretepanje oškodovancev, ki so nemočni ležali na tleh, predstavlja presežek, ki utemeljuje kaznivo dejanje nasilništva, ne glede na to, ali so bili v dogodku poškodovani tudi storilci.
VSRS Sodba I Ips 2551/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru oprostilo obdolženca, ker enkratno nasilno dejanje ni izkazovalo elementa spravljanja oškodovanke v podrejen položaj, ki je nujen za obstoj kaznivega dejanja nasilništva.
VSL Sodba VII Kp 11514/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da so elementi nasilništva podani tudi pri enkratnem dogodku, če je intenziteta ravnanja povzročila neizbežen občutek nemoči in strahu pri oškodovanki.
VSM Sodba IV Kp 56725/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker opis dejanja ni vseboval konkretizacije vseh zakonskih znakov, zlasti elementa spravljanja v podrejen položaj, saj so bila opisana ravnanja nezadostna za utemeljitev tega kvalifikatornega znaka.
VSM Sodba IV Kp 6699/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 122. člen KZ-1 · 122. člen, odstavek 1 KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 168. člen KZ-1 · 168. člen, odstavek 1 KZ-1 · 296. člen KZ-1 · 296. člen, odstavek 1 KZ-1 · 296. člen, odstavek 2 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da je bil oškodovanec spravljen v podrejen položaj zaradi načina in intenzivnosti napada dveh storilcev, ki sta ga napadla nepričakovano in ga z udarci onemogočila za obrambo.
VSRS Sodba I Ips 2730/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obtoženca kaznivega dejanja nasilništva, ker opis dejanja ni vseboval konkretizacije elementa spravitve oškodovancev v podrejen položaj.
VSM Sodba II Kp 27555/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je mogoče v podrejen položaj spraviti tudi osebo, ki je zaradi fizičnega nasilja izgubila zavest, saj se v takšnem stanju ne more braniti ali umakniti, kar povečuje zavržnost ravnanja.
VSL Sodba II Kp 41909/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da enkratna uporaba fizične sile v zaprtem prostoru, kjer se žrtev ni mogla umakniti, zadostuje za izpolnitev zakonskih znakov nasilništva, če je s tem žrtev spravljena v podrejen in ponižujoč položaj.
VSL Sodba VII Kp 15672/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da opisi nasilja, kot so udarci, brce in omejevanje svobode, utemeljujejo element spravljanja v podrejen položaj kot bistveni znak kaznivega dejanja nasilništva.
VSRS Sodba I Ips 26314/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je iz izreka izpustilo navedbo o 'hudem ponižanju več oseb', ker opis dejanja ni utemeljeval tega znaka, vendar je pravna kvalifikacija po drugem odstavku 296. člena KZ-1 ostala nespremenjena zaradi obstoja elementa lahke telesne poškodbe.
VSM Sodba IV Kp 52400/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila enkratna uporaba fizične sile (prijem za mednožje) ocenjena kot dovolj intenzivna za izpolnitev zakonskih znakov nasilništva, saj je povzročila bolečine in ponižanje oškodovanke.
VSRS Sodba I Ips 44678/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj medsebojno ruvanje in enkratna brca v predel ledvic ne dosegata praga kaznivega dejanja nasilništva, saj ne vzpostavljata stanja podrejenosti, nemoči ali ponižanosti oškodovanca.
VSM Sklep IV Kp 38363/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Ponavljajoče se izvajanje nasilja, zaradi katerega se je oškodovanka počutila ogroženo in se umikala, je sodišče ocenilo kot homogeno celoto kaznivega dejanja nasilništva.
VSK Sodba II Kp 44680/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje nasilništva storjeno z zagrabitvijo oškodovanca za vrat, udarcem po obrazu in potiskanjem preko balkona.
VSL sodba VII Kp 42144/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vsebino elementa 'podrejenega položaja' kot ključnega znaka kaznivega dejanja nasilništva.
VSM sodba II Kp 29646/2013 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 296. člen KZ-1 · 296. člen, odstavek 1 ZKP · 344. člen ZKP · 370. člen ZKP · 370. člen, odstavek 1 ZKP · 370. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 9 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 386. člen -
Sodišče je dve posamezni dejanji nasilništva nad različnimi oškodovanci pravno prekvalificiralo v eno samo nadaljevano kaznivo dejanje, ker sta bili dejanji časovno in krajevno povezani ter storjeni na identičen način.
VSC sodba I Kp 27072/2015 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bil znak spravljanja v podrejen položaj izkazan z oškodovankinim umikanjem iz hiše, tavanjem po vasi in iskanjem zatočišča pri sosedih zaradi strahu pred obtoženkinim psihofizičnim nasiljem.
VSK sodba II Kp 29305/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da lahko tudi enkraten dogodek fizičnega nasilja v družinskem okolju predstavlja kaznivo dejanje nasilništva.
Sodba I Ips 89056/2010-140 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru dejanje, ki je bilo prvotno opredeljeno kot nasilništvo, prekvalificiralo v kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, ker opisana fizična sila in grožnje niso dosegle intenzivnosti ali javnega učinka, potrebnega za nasilništvo.
Sodba I Ips 166/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila sporna opredelitev elementa 'spravljanje v podrejen položaj' kot zakonskega znaka kaznivega dejanja nasilništva.
Sodba XI Ips 15/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da enkratna grožnja in oviranje dostopa do ceste ne izpolnjujeta zakonskih znakov nasilništva, saj oškodovanci niso bili spravljeni v podrejen položaj.
VSL sodba in sklep II Kp 1364/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot spravljanje v podrejen položaj opredelilo ravnanje, pri katerem so oškodovanci po udarcih in brcanju na tleh izgubili zmožnost svobodnega odločanja.
Sodba I Ips 257/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pogoj 'v javnosti' pri kaznivem dejanju nasilništva razlaga ekstenzivno, in sicer kot nastanek posledic (ogroženost, zgražanje, prestrašenost) pred drugimi prisotnimi osebami na javnem kraju.
Sodba I Ips 192/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti v obtožnem aktu za kaznivo dejanje nasilništva jasno opisan nastanek posledice, kot je spravljanje žrtve v podrejen položaj, če ta ni samoumevna iz opisa dejanj storilca.
Sodba I Ips 194/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti za opredelitev dejanja kot nasilništva izkazana dodatna kvalitativna in kvantitativna dimenzija ravnanja, ki presega zgolj posamično grdo ravnanje ali ogrožanje varnosti.
Sodba I Ips 117/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se zakonski znaki nasilništva realizirajo tudi v primerih, ko tretje osebe za nasilno ravnanje izvedo kasneje, vendar njihova naknadna reakcija potrjuje stopnjo vznemirjenosti, ki jo zakon varuje.
Sodba I Ips 385/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da negativni vplivi prepirov na otroke po intenzivnosti ne dosegajo zakonskega znaka ogroženosti, zgražanja ali prestrašenosti, ki je nujen za obstoj kaznivega dejanja nasilništva.
VSL sklep I Kp 1233/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri nasilništvu v družini za obstoj kaznivega dejanja zadošča, da posledice (npr. prestrašenost) nastanejo pri družinskih članih, tudi če dejanje ni bilo storjeno v javnosti.
Sodba I Ips 363/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je družina ob storitvi kaznivega dejanja že razpadla, ne izključuje kaznivega dejanja nasilništva, če je obdolženčevo ravnanje povzročilo prestrašenost in ogroženost v javnosti ali med družinskimi člani.
VSC sodba Kp 310/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da je kaznivo dejanje nasilništva podano tudi v primeru, ko oškodovanci (v konkretnem primeru starši) za storilčevo ravnanje izvedo kasneje in jih to vznemiri oziroma prestraši.
VSL sodba I Kp 1578/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se šteje, da so posledice nastale v javnosti, če so dejanja storjena na javnem kraju in povzročijo prestrašenost pri vsaj še eni osebi poleg oškodovanca ali pri dveh ali več oškodovanih.
Sodba I Ips 79/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru navedba v izreku, da je obsojenec oškodovanko pretepal že pred obravnavanim dogodkom, ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja nasilništva.
Sodba I Ips 176/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja, ki temelji na zgolj posplošenem zgražanju vernikov kot kolektivnega oškodovanca brez identifikacije konkretnih oseb, ne vsebuje znakov kaznivega dejanja nasilništva.
VSC sklep Kp 49/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot javnost, ki se je zgražala nad storilčevim ravnanjem, štelo policiste, ki so bili neposredno izpostavljeni resnim grožnjam, usmerjenim proti njim in njihovim družinskim članom.
VSL sodba I Kp 857/99 — Višje sodišče v Ljubljani