kaznivo dejanje obrekovanja
Sentenca
Kaznivo dejanje obrekovanja (159. člen KZ-1) stori, kdor o kom trdi ali raznaša neresnična dejstva, ki lahko škodujejo njegovi časti ali dobremu imenu, pri čemer se zaveda neresničnosti svojih navedb. Za obstoj kaznivega dejanja mora opis dejanja vsebovati vse zakonske znake, vključno z subjektivnim elementom storilčevega vedenja o neresničnosti trditev. Dokazovanje koruptivnosti ali drugih diskreditacijskih dejstev brez verodostojne podlage izpolnjuje elemente tega kaznivega dejanja.
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
Iz posameznih sodb
-
Vložitev predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj v okviru pravnega postopka ne predstavlja trditve v smislu izvršitvene oblike obrekovanja, saj le nakazuje na možnost storitve kaznivega dejanja.
VSL Sklep VII Kp 62620/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da potrjevanje dejstev, ki so bila ugotovljena na podlagi lastnih zaznav policistov med intervencijo, ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja obrekovanja.
VSC Sodba II Kp 11601/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da navedbe v odgovoru na tožbo, ki so bile ohlapne in pomensko odprte, niso zadostovale za utemeljitev očitka o ponareditvi podpisa na zapisniku, saj niso predstavljale določne trditve.
VSC Sodba II Kp 26946/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da namigovanje na ljubezensko razmerje v telefonskem pogovoru z neznancem izpolnjuje znake obrekovanja, saj je izjava glede na okoliščine logično pomenila diskreditacijo zasebnega tožilca.
VSM Sodba IV Kp 62172/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je spremenilo pravno opredelitev dejanja, ker iz opisa izhaja, da so bile neresnične trditve o policistu izrečene njegovemu nadrejenemu v zvezi z opravljanjem policijskih nalog, kar zahteva kvalifikacijo po 159. členu v zvezi z 168. členom KZ-1.
VSL Sodba VII Kp 43877/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da naznanitev kaznivega dejanja ne more biti predmet zasebne tožbe za obrekovanje, če ne gre za elemente krive ovadbe.
VSC Sklep II Kp 6769/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji obrekovanja poudarilo pomen razlikovanja med objektivno zaznavnim ravnanjem oškodovanca in neresničnostjo vsebine, ki jo o njem širi obdolženec.
VSM Sodba II Kp 40406/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da izrek nepogojne zaporne kazni za obrekovanje prek družbenih omrežij ni nesorazmeren poseg v svobodo izražanja, če gre za zlorabo te svobode z namenom širjenja neresničnih vrednostnih sodb o zasebnem življenju drugih.
VSRS Sodba I Ips 13079/2012-183 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bil element vedenja o neresničnosti podan z navedbo, da je obsojenka vedela za neresničnost trditev o koruptivnosti oškodovanca.
Sodba I Ips 23160/2011-67 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da izjava, podana v okviru verske pridige, ne izpolnjuje zakonskih znakov obrekovanja, če trditve niso bile usmerjene v škodovanje časti na način, ki bi zahteval kazenskopravno varstvo.
Sodba I Ips 65/2009 — Vrhovno sodišče
-
Pri razlagi pomena izjave je odločilno objektivno javno mnenje v danem času in prostoru, ne pa subjektivno doživljanje zasebnega tožilca ali nameni obtoženca.
Sodba I Ips 211/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je obsojenec z izjavo za javnost vsebinsko povzel očitke iz predhodnega pisma, kar utemeljuje obstoj kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 105/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila oprostilna sodba potrjena, ker trditve obdolženke niso bile objektivno neresnične.
VSC sodba Kp 331/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da lahko tudi sicer resnični posamezni podatki, če so podani v obliki zavajajočih polresnic z namenom ustvarjanja negativnega vtisa, izpolnjujejo zakonske znake obrekovanja.
Sodba I Ips 57/98 — Vrhovno sodišče