kaznivo dejanje oderuštva
Sentenca
Kaznivo dejanje oderuštva stori, kdor ob izkoriščanju stiske, slabega premoženjskega stanja, hudih stanovanjskih razmer, nezadostne izkušenosti ali lahkomiselnosti druge osebe, zase ali za koga drugega sprejme oziroma si zagotovi očitno nesorazmerno premoženjsko korist za storjeno uslugo (214. člen KZ-1). Bistveni element kaznivega dejanja je objektivno nesorazmerje med prejeto koristjo in opravljeno uslugo ter subjektivni element izkoriščanja ranljivega položaja oškodovanca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo brezobzirnost storilca pri zlorabi oškodovankine stiske kot oteževalno okoliščino.
VSK Sodba II Kp 8094/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, zakaj je bila premoženjska korist oškodovancev očitno nesorazmerna in kakšna bi bila sorazmerna vrednost za opravljeno uslugo.
VSM Sklep II Kp 50109/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 214. člen -
Sodišče je presodilo, da nagrada v višini 15 % vrednosti nepremičnine za zgolj formalno opravilo (vložitev predloga za vknjižbo) predstavlja očitno nesorazmerje, ki utemeljuje obstoj kaznivega dejanja.
VSK Sodba II Kp 10950/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je nesorazmernost koristi ugotovilo z oceno višine obresti v primerjavi z bančnimi obrestmi, lahkomiselnost pa kot konkretno ravnanje oškodovanca v dani situaciji.
Sodba I Ips 5/2000 — Vrhovno sodišče