kaznivo dejanje ogrožanja varnosti

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da se je oškodovanec počutil ogroženega, ne zadostuje za obsodbo, če grožnja objektivno ni bila zmožna vzbuditi strahu za življenje ali telo.

  VSRS Sodba I Ips 54545/2011-77 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: KZ-1 · 135. člen KZ-1 · 135. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 420. člen ZKP · 420. člen, odstavek 2

• Sodišče je razveljavilo obsodilno sodbo, ker glasno vpitje in mahanje z rokami brez konkretizacije vsebine grožnje ne izpolnjuje objektivnega znaka resne grožnje po 145. členu KZ.

  Sodba I Ips 6007/2010-72 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je izpostavilo, da je presoja resnosti grožnje vedno odvisna od celostne ocene okoliščin posameznega primera, vključno z naravo odnosa med vpletenima osebama.

  Sodba I Ips 28011/2010-55 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je element grožnje pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti izpolnjen tudi v primerih, ko je grožnja izrečena posredno.

  Sodba I Ips 7589/2009-38 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da izjava „pazi se, pazi se“ ob hkratnem žuganju s prstom ne predstavlja resne grožnje z napadom na življenje ali telo v smislu 145. člena KZ.

  Sodba I Ips 240/2010 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila grožnja z uporabo orožja, izrečena v prepiru, ocenjena kot zadostna za izkazanost zakonskega znaka osebne ogroženosti.

  Sodba I Ips 47/2010 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je dejanje, ki ni doseglo praga nasilja v družini, prekvalificiralo v kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.

  VSL sodba II Kp 1191/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pojasnilo kontinuiteto kaznivosti ravnanja, pri čemer je grdo ravnanje po prejšnjem KZ postalo kvalificirana oblika oziroma način storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po KZ-1.

  Sodba I Ips 20005/2010-5 (I Ips 55/2010) — Vrhovno sodišče

• Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja v KZ-1 ne pomeni dekriminacije, temveč vključitev elementov grdega ravnanja v kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.

  VSL sklep II Kp 487/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pojasnilo, da prehod iz KZ na KZ-1 pri kaznivem dejanju grdega ravnanja ni prinesel milejšega zakona, saj je zagrožena kazen zapora pri ogrožanju varnosti po KZ-1 višja kot pri nekdanjem grdem ravnanju po KZ.

  VSL sodba in sklep II Kp 371/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pojasnilo, da grdo ravnanje po novem KZ-1 ni več samostojno kaznivo dejanje, temveč lahko predstavlja enega od izvršitvenih načinov pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti.

  VSL sodba in sklep II Kp 25/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razmejilo krog oškodovancev pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti, pri čemer je poudarilo subjektivni element občutka ogroženosti.

  Sodba I Ips 148/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da grožnja v narečju 'nes preživa' vsebuje popolno konkretizacijo kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in ne predstavlja nerazumljivega izreka.

  Sodba I Ips 287/2008 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje izpolnjeno z grožnjo z ubojem, pri čemer sredstvo grožnje ni bilo pravno relevantno za obstoj kaznivega dejanja.

  Sodba I Ips 356/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo, ali je bila izjava, podana po telefonu, objektivno zmožna doseči stopnjo resne grožnje, ki zahteva kazenskopravno sankcioniranje.

  Sodba I Ips 317/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji dokončanosti dejanja upoštevalo vsebino storilčevega pisma in elektronske pošte ter izpovedbo oškodovanca o dejanskem občutku ogroženosti.

  VSL sodba I Kp 1488/2007 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da grožnja, izrečena na štiri oči, da je oseba pokojna oziroma da bo pokojna še istega večera, predstavlja resno grožnjo z napadom na življenje in telo.

  Sodba I Ips 22/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da je kaznivo dejanje podano tudi pri uporabi nenevarnih sredstev (npr. strašilnih pištol), če ta glede na okoliščine pri oškodovancu vzbudijo občutek ogroženosti.

  Sodba I Ips 182/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da so grožnje z ubojem resne kljub predhodnim konfliktom med oškodovanko in obdolžencema, pri čemer je upoštevalo tudi fizično nasilje, ki je spremljalo izrečene grožnje.

  VSC sodba Kp 137/2007 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da so bile grožnje v kontekstu zaostrenih sosedskih odnosov resne in objektivno zmožne doseči ogroženost oškodovanke.

  VSC sodba Kp 64/2007 — Višje sodišče v Celju

• V tej sodbi je bila kot resna grožnja opredeljena verbalna grožnja z ubojem, ki je bila dodatno podkrepljena z uporabo sekire v roki med sprtima sosedoma.

  VSC sodba Kp 69/2007 — Višje sodišče v Celju

• V konkretnem primeru je bila grožnja izrečena prek telefonskih klicev, v katerih je storilec napovedal umor oškodovanca in direktorja podjetja, če ne prejme plačila dolga.

  Up-356/04, U-I-455/06

  Pravna podlaga: KZ · 145. člen URS · 22. člen URS · 28. člen URS · 29. člen ZUstS · 26. člen, odstavek 2 ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1

• Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da oškodovanka po grožnji še ni prekinila stikov s storilcem, ne izključuje nujno obstoja občutka ogroženosti kot zakonskega znaka kaznivega dejanja.

  Sodba I Ips 148/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru so bile izrečene grožnje ocenjene kot objektivno zmožne vzbuditi ogroženost.

  Sodba in sklep Kp 3/2006 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila grožnja podkrepljena s fizičnim nasiljem (vlečenje za lase in prijemanje za vrat), kar je potrdilo resnost grožnje.

  Sodba I Ips 194/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da izjava o tem, da bo nekdo čez 20 let pokopan, v danem kontekstu pogovora o prihodnosti naselja ni predstavljala resne grožnje z umorom.

  VSL sodba I Kp 831/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da je za obstoj kaznivega dejanja odločilna objektivna zmožnost grožnje, da povzroči občutek ogroženosti pri oškodovancu, ne glede na subjektivno namero storilca.

  Sodba I Ips 358/2004 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje podano z grožnjo z ubojem, izrečeno v kontekstu nespoštovanja pravnega reda in državnih institucij.

  Sodba I Ips 229/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da so znaki kaznivega dejanja podani, če storilec grozi z besedami in kretnjami (npr. zamah z roko), ki pri oškodovancu zbudijo utemeljen strah za varnost.

  Sodba I Ips 157/2001 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje ogrožanja varnosti storjeno prek telefonske komunikacije.

  Sodba I Ips 274/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da za obstoj kaznivega dejanja ni pomembno, ali je bila grožnja, izražena v slikoviti, krajevno obarvani prispodobi, dejansko uresničljiva.

  Sodba I Ips 294/2000 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je bila resnost grožnje potrjena z večkratnim ponavljanjem telefonskih groženj s smrtjo in telesnim nasiljem v kratkem časovnem obdobju.

  VSC sodba Kp 400/2002 — Višje sodišče v Celju

  Pravna podlaga: KZ · 145. člen KZ · 145. člen, odstavek 1

• V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje ogrožanja varnosti storjeno z grožnjo, izrečeno po telefonu.

  Sodba I Ips 77/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da ravnanje, pri katerem storilec z vozilom zapelje proti oškodovancu na pločniku, predstavlja naklepno ogrožanje varnosti.

  Sodba I Ips 216/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je oprostilo obdolženca, ker opis dejanja v obtožbi ni vseboval vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, saj grožnja z baseball palico ni bila dovolj konkretizirana za presojo njene resnosti.

  VSC sodba Kp 281/2000 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je štelo, da za ugotovitev vsebine grožnje, izrečene v tujem jeziku, ni nujno angažiranje sodnega tolmača, če so pomen grožnje zanesljivo potrdile priče, ki jezik razumejo.

  VSL sodba I Kp 1342/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je kot izvršitveno dejanje resne grožnje opredelilo telefonsko sporočilo, da bo oškodovanec tepen, kar je bilo v konkretnem primeru podprto z zgodovino skrhane komunikacije med osebama.

  VSC sklep Kp 403/99 — Višje sodišče v Celju

• V konkretnem primeru je bila grožnja z ubojem in telesno poškodbo po naroku za razdružitev premoženja ocenjena kot resna, zlasti ob upoštevanju predhodne obsojenosti storilca zaradi nasilnega vedenja do iste oškodovanke.

  VSC sodba Kp 22/2000 — Višje sodišče v Celju

• V konkretni zadevi je bila kot resna grožnja kvalificirana obdolženčeva izjava oškodovanki, da jo bo zaklal, če ne bo izpolnila njegove zahteve po vpisu v zemljiško knjigo.

  VSL sklep I Kp 1124/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila izrečena preizkusna doba v okviru pogojne obsodbe glede na težo dejanja in osebnostne lastnosti storilca previsoka, zato jo je skrajšalo.

  VSL sodba I Kp 1058/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je kot resno grožnjo štelo grožnjo z ubojem, podano po telefonu, pri čemer je upoštevalo predhodno dolgotrajno nesoglasje med sosedoma kot okoliščino, ki utemeljuje resnost grožnje.

  VSC sodba Kp 366/99 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker oškodovanca ni zaslišalo o njegovem občutku osebne ogroženosti, temveč je svojo odločitev neutemeljeno oprlo zgolj na izpovedi prič o njihovi lastni ogroženosti.

  VSL sklep I Kp 708/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pojasnilo, da grožnja s pištolo-vžigalnikom izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja, če je bila v danih okoliščinah objektivno sposobna vzbuditi strah pri oškodovancu.

  VSL sodba I Kp 614/99 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri