kaznivo dejanje ponarejanja denarja
Sentenca
Kaznivo dejanje ponarejanja denarja se nanaša na predmete, ki imajo funkcijo splošnega plačilnega sredstva v obtoku. Za opredelitev predmeta kot denarja je odločilno, da ta na podlagi zakona opravlja funkcijo plačilnega prometa in ima ustrezno obliko papirnatega ali kovinskega denarja. Pri presoji elementov kaznivega dejanja ni odločilno zgolj poimenovanje predmeta, temveč njegova dejanska vloga v plačilnem prometu (113. člen KZ SFRJ).
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (ZUDE)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Kazenski zakon Socialistične Federativne Republike Jugoslavije (Kazenski zakon Socialistične Fed…)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (ZDE)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru ni bilo dokazano, da bi obdolženec dejansko pokazal ali izročil ponarejen bankovec, saj ga priča ni videla.
VSM Sodba II Kp 17929/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je dejanje dokončano s samo izročitvijo ponarejenega bankovca prodajalki, ne glede na to, ali je naprava za preverjanje pristnosti bankovec zaznala s piskom ali ne.
VSM Sodba II Kp 36536/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da je spravljanje spremenjenega pravega denarja v obtok samostojna izvršitvena oblika kaznivega dejanja ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1.
VSK Sklep II Kp 12819/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je oprostilo obdolžence, ker tožilstvu ni uspelo z gotovostjo dokazati, da sta obdolženca vedela za ponarejenost bankovcev oziroma imela namen spraviti jih v obtok, pri čemer je bila kakovost ponaredkov takšna, da bi lahko zavedla tudi povprečnega uporabnika ali bančnega uslužbenca.
VSM sodba II Kp 49937/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Kaznivo dejanje je bilo dokončano v trenutku, ko je obsojenec ponarejen denar izročil uslužbenki Banke Slovenije kot plačilno sredstvo.
VSRS Sodba I Ips 15444/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 243. člen KZ-1 · 243. člen, odstavek 1 KZ-1 · 243. člen, odstavek 2 KZ-1 · 243. člen, odstavek 3 KZ-1 · 34. člen ZKP · 148.a člen ZKP · 148.a člen, odstavek 3 ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 2 ZKP · 219.a člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 8 ZKP · 371. člen, odstavek 2 -
Sodišče je poudarilo, da je za inkriminacijo po drugem odstavku 249. člena KZ odločilen namen storilca, ne pa dejanska izvedba spravljanja denarja v obtok.
VSM sodba I Kp 321/2007 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da okoliščine, v katerih je obtoženec dal v obtok ponarejen denar, niso zadostovale za dokazovanje njegovega naklepa oziroma vedenja o ponarejenosti.
VSC sodba Kp 188/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bil odločilni prispevek obsojenca izročitev krivega denarja z namenom njegovega spravljanja v obtok, ne glede na to, kateri posrednik je denar nato predal tajnemu policijskemu sodelavcu.
Sodba I Ips 223/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da so pogajanja in preverjanje bonitete pogodbenika pri prodaji ponarejenega denarja zgolj začetna izvršitvena dejanja, medtem ko je dejanje dokončano z izročitvijo ponaredka.
Sodba I Ips 264/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sta obtoženca delovala z direktnim naklepom, saj sta si ponarejen denar preskrbela z namenom spravljanja v obtok, zato njuna obramba o nevednosti glede pristnosti denarja ni bila verodostojna.
VSL sodba I Kp 800/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo kvalifikacijo po 4. odstavku 249. člena KZ, ker je bilo dokazano, da se je obtoženec zavedal ponarejenosti denarja že ob njegovem posedovanju, kar izključuje položaj prejetja denarja v dobri veri kot pravega.
VSL sodba I Kp 263/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da so bili vrednostni boni, ki so bili uzakonjeni kot zakonito plačilno sredstvo v času osamosvojitve, predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja.
Pravna podlaga: Kazenski zakon Socialistične Fed… · 113. člen Kazenski zakon Socialistične Fed… · 168. člen URS · 19. člen UZITUL · 20. člen UZITUL · 4. člen ZDE · 2. člen ZUDE · 2. člen ZUDE · 3. člen ZUDE · 4. člen ZUDE · 5. člen ZUstS · 34. člen, odstavek 1 ZUstS · 49. člen ZUstS · 59. člen, odstavek 1 -
V tej sodbi so bili kot denar opredeljeni vrednostni boni, saj so imeli obliko papirnatega denarja in so bili v obtoku kot plačilno sredstvo na podlagi zakona.
Sodba I Ips 133/93 — Vrhovno sodišče