kaznivo dejanje ponarejanja listin
Sentenca
Kaznivo dejanje ponarejanja listin stori kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino z namenom, da bi se uporabila kot prava, ali kdor takšno listino uporabi kot pravo. Za obstoj kaznivega dejanja ni nujno, da je listina javna, vendar je teža dejanja in posledična kršitev delovnih obveznosti večja, če gre za ponarejanje uradnih ali javnih listin (251. člen KZ-1).
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
- Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti (Odlok o načinu izpolnjevanja pog…)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da uporaba dveh ponarejenih registrskih tablic na istem vozilu z namenom udeležbe v prometu predstavlja eno kaznivo dejanje ponarejanja listin in ne dveh ločenih dejanj.
VSM Sodba IV Kp 28228/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da so nepooblaščena opravljanja homologacijskih postopkov s strani delavca brez ustreznega pooblastila izpolnjevala znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.
VDSS Sodba Pdp 177/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 3 KZ-1 · 259. člen KZ-1 · 259. člen, odstavek 1 KZ-1 · 90. člen KZ-1 · 90. člen, odstavek 1 KZ-1 · 90. člen, odstavek 1, točka 4 ZDR-1 · 100. člen ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPP · 287. člen ZPP · 287. člen, odstavek 2 ZPP · 8. člen -
Sodišče je pojasnilo, da ponareditev listine vključuje tudi ponareditev podpisa druge osebe ali uporabo nepristnega žiga pravne osebe, kar v pravnem prometu povzroča zmoto o identiteti izdajatelja.
VSRS Sodba I Ips 37275/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da hranjenje ponarejenega potrdila o cepljenju v denarnici na vidnem mestu kaže na namen nadaljnje uporabe, kar izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja.
VDSS Sodba Pdp 507/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 3 Odlok o načinu izpolnjevanja pog… · 10.a člen ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 2 ZJU · 93. člen ZKP · 236. člen -
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje očitano kot uporaba ponarejene listine ob oddaji obrazca za odjavo iz obveznega socialnega zavarovanja.
VSM Sodba IV Kp 17886/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je storilo bistveno kršitev postopka, ker se ni opredelilo do očitane izvršitvene oblike uporabe ponarejene listine kot prave, ki je bila podlaga za odjavo oškodovanca iz obveznih zavarovanj.
VSC Sklep II Kp 34383/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Opis, da sta bila besedilo in podpis na listini ponarejena ter da listina ni izvirala od navedenega izdajatelja, predstavlja zadostno konkretizacijo kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 6084/2019 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno s predložitvijo zapisnika o sklepih neveljavnega občnega zbora, ki je bil opremljen z nepristnim žigom kluba, s čimer je obdolženec lažno izkazal, da listina izvira od kluba.
VSL Sodba VII Kp 37275/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da uporaba fotokopije spremenjene listine v pravnem prometu namesto originala ne izključuje kaznivega dejanja ponarejanja listin, saj je odločilna pravna pomembnost dokazovanja dejstev.
VSM Sodba IV Kp 43508/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo obtožni predlog, ker opis dejanja ni vseboval trditve, da diploma ni izvirala od navedenega centra ali da je bila njena vsebina spremenjena, temveč le, da center ni bil akreditiran za izobraževanje.
VSL Sklep VII Kp 21098/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo obtožni predlog, ker navedba neresničnega datuma primopredaje v sicer pristnem zapisniku ne pomeni ponareditve listine.
VSK Sklep VII Kp 8244/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da se obdolženki očita izvršitvena oblika uporabe ponarejenih listin (ponudb), ne pa sama izdelava oziroma ponareditev njihove vsebine.
VSM Sodba IV Kp 35101/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Delavka je ponarejala listine tako, da je z lepljenjem ali tiskanjem na predhodno podpisane prazne liste ustvarjala videz podpisanih bančnih dokumentov.
VDSS Sodba Pdp 573/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 2 ZDR-1 · 33. člen ZDR-1 · 34. člen ZDR-1 · 36. člen ZDR-1 · 37. člen ZDR-1 · 85. člen ZDR-1 · 85. člen, odstavek 2 -
V tej sodbi je bilo kaznivo dejanje storjeno z uporabo ponarejene kupoprodajne pogodbe v postopku ugovora tretjega v izvršilnem postopku, s čimer je obdolženka preprečila zavrženje ugovora kot neutemeljenega.
VSC Sodba II Kp 40263/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je oprostilo obtožence, ker opis dejanja ni vseboval dejstev o nepristnosti izvora listin, temveč se je osredotočil zgolj na neresničnost vsebine, kar za to kaznivo dejanje ne zadošča.
VSM Sodba II Kp 6122/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je obdolženec kljub predložitvi ponarejenega potrdila dejansko imel ustrezne kvalifikacije, ne izključuje kaznivosti dejanja ponarejanja listin.
VSL Sklep VII Kp 62335/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker v opisu dejanja ni bilo konkretizirano, da je neresničen podpis prokurista na poslovni listini bistveno vplival na njeno dokazilno moč.
VSL Sodba II Kp 4001/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da so bili v ponarejeni pogodbi navedeni resnični podatki, ne izključuje kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 14593/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji izredne odpovedi upoštevalo, da je tožnica ponaredila podpis nadrejenega na upravnih aktih, kar je vplivalo na pravni položaj strank v upravnem postopku.
VDSS Sodba Pdp 390/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 3 KZ-1 · 252. člen KZ-1 · 252. člen, odstavek 1 KZ-1 · 252. člen, odstavek 1, točka 3 ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 2 ZDR-1 · 33. člen ZDR-1 · 37. člen ZJU · 10. člen ZJU · 37. člen -
V tej sodbi je bilo vprašljivo, ali ponarejanje zapisnikov o ogledu škodnega dogodka in prirejanje meta podatkov na fotografijah izpolnjuje zakonske znake tega kaznivega dejanja.
VDSS Sklep Pdp 813/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 240. člen KZ-1 · 240. člen, odstavek 1 KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 1 KZ-1 · 251. člen, odstavek 2 KZ-1 · 252. člen KZ-1 · 252. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 355. člen ZPP · 357.a člen -
V tej zadevi je sodišče razsodilo, da uporaba treh različnih ponarejenih listin (obračun plače, bančni izpisek, potrdilo davčnega urada) pomeni storitev treh samostojnih kaznivih dejanj, namesto enega samega.
VSL Sodba VII Kp 18840/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno z lažnim prikazovanjem podatkov v poročilu o financiranju volilne kampanje, da bi se prikrilo nedovoljeno financiranje s strani pravne osebe.
VSM Sodba IV Kp 21363/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da združitev pristnega notarskega potrdila s ponarejenim pooblastilom ne pomeni ponareditve javne listine, saj notarsko potrdilo samo po sebi ni bilo niti ponarejeno niti vsebinsko spremenjeno.
VSK Sodba II Kp 28767/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi je bilo izvršitveno dejanje očitano v obliki uporabe ponarejenih obrazcev M1-2/B (prijava v zavarovanje) v postopku inšpekcijskega nadzora.
VSC Sodba II Kp 44910/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da za opis dejanja v izreku zadošča okvir, ki omogoča ugotavljanje krivdne oblike, konkretizacija naklepa pa je stvar dokazne ocene v obrazložitvi sodbe.
VSC Sodba II Kp 30297/2014 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru tožilstvo ni uspelo dokazati, da je obdolženka vedela za ponarejenost podpisov na listini, ki jo je uporabila.
VSM Sodba IV Kp 44248/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da opis dejanja, ki navaja uporabo ponarejenega vozniškega dovoljenja kot pravega pred uradno osebo, zadostno konkretizira zakonske znake kvalificirane oblike kaznivega dejanja po tretjem odstavku 251. člena KZ-1.
VSK Sodba II Kp 50688/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da je kaznivo dejanje ponarejanja listin podano tudi v primeru, ko je vsebina spremenjene izjave na predrugačeni listini sicer resnična, saj je ključna nedovoljena sprememba listine kot take.
VSRS Sodba I Ips 53921/2013 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da za obstoj kaznivega dejanja ni pomembno, ali je delavec z uporabo ponarejenih zavarovalnih polic dosegel želeni učinek (npr. nespremenjena višina premije).
VSRS Sodba VIII Ips 271/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da opis dejanja, v katerem je navedeno, da je listine podpisal njihov izdajatelj, ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin, saj listina ni kriva.
VSL sklep II Kp 21940/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za kaznivo dejanje ponarejanja listin relevantna uporaba ponarejene listine v pravnem prometu, ne glede na to, ali je obdolženec v postopku nastopal v svojem imenu ali v imenu svoje družbe.
VSL sodba VII Kp 58962/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da gradbeni inšpektor pri svojem delu ni preverjal pristnosti ponarejene diplome, ne izključuje obstoja kaznivega dejanja ponarejanja listin.
VSC sodba II Kp 60631/2011 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila oprostitev utemeljena, ker na osebni izkaznici ni bil spremenjen noben vsebinski podatek, zato listina ni bila šteta za ponarejeno v smislu kazenskega prava.
VSL sodba VII Kp 47156/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot ponarejanje listine opredelilo uporabo motornega vozila, pri katerem je bila šasija brez identifikacijskih številk, kar pomeni poseg v verodostojnost tehnične dokumentacije vozila.
VSK sodba II Kp 48578/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da za obstoj kaznivega dejanja ni odločilno, ali je bila ponarejena listina dejansko uporabljena v pravdnem postopku ali ali je vplivala na sodno odločbo.
Sodba I Ips 52583/2011-56 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je kaznivo dejanje ponarejanja listin storjeno tudi, če storilec ponarejeno listino uporabi prek svojega pooblaščenega odvetnika.
Sodba I Ips 51901/2011-31 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj formalna neveljavnost listine ne zadošča za ugotovitev kaznivega dejanja ponarejanja, če ni dokazana materialna ponareditev vsebine.
VSM sklep IV Kp 57559/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru sodišče poudarja, da zgolj opustitev dolžnosti preverjanja projektne dokumentacije s strani delavke ne zadostuje za ugotovitev naklepa, ki je potreben za kaznivo dejanje ponarejanja listin v smislu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sklep Pdp 5/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Obdolženca sta kaznivo dejanje storila z izdelavo in uporabo ponarejenih zemljiškoknjižnih izpiskov, ki sta jih uporabila kot prava za zavedanje oškodovanca.
VSC sodba II Kp 1422/2010 (II Kp 186/2010) — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da namen pridobitve premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja ponarejanja listin.
Sodba I Ips 49/2010 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila listina opredeljena kot kriva, ker je bil nanjo odtisnjen žig državnega organa, čeprav ga ta organ ni izdal, s čimer se je listini neupravičeno pripisala narava uradnega dokumenta.
Sodba I Ips 300/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je obsojenec uporabil obrazec z neveljavnim žigom Carinske uprave, pri čemer je za obstoj kaznivega dejanja zadoščalo vedenje o predrugačenosti listine, ne glede na poznavanje statusa žiga.
Sodba I Ips 246/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejanje ni kaznivo dejanje ponarejanja listin, če je listino podpisala oseba, ki je navedena kot izdajatelj, tudi če so bili podatki v njej neresnični.
VDSS sodba Pdp 295/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru očitek o uporabi pooblastil kot pravih ni bil zadostno konkretiziran, saj ni bilo navedeno, da pooblastili nista podpisali osebi, ki sta v listini navedeni kot izdajatelja.
VSL sodba I Kp 1463/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da hramba listine z namenom uporabe vključuje tudi namen spravljanja v obtok, saj se s tem realizira pravna pomembnost ponarejene listine.
Sodba I Ips 259/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila uporaba predrugačene listine (številka šasije vozila) storjena z eventualnim naklepom, saj je obdolženec vedel za predrugačenje in v uporabo privolil.
VSM sodba I Kp 487/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Neoverjena fotokopija javne listine nima značaja javne listine, saj je ni izdal za to pooblaščeni izdajatelj, lahko pa ima značaj listine, če služi kot dokaz dejstva v pravnih razmerjih.
VSL sklep I Kp 1058/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bilo kaznivo dejanje storjeno s predrugačenjem podatkov o letniku in šolskem letu na potrdilu o vpisu, ki je bilo nato predloženo centru za socialno delo za pridobitev socialne pravice.
VSC sodba Kp 332/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Za presojo kazenske odgovornosti obdolženke, ki je uporabila krivo podjemno pogodbo kot pravo, vprašanje avtorstva ponarejenega podpisa na listini ni odločilno.
VSC sodba Kp 191/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da ponovna predložitev iste ponarejene javne listine drugemu delodajalcu pomeni novo samostojno izvršitveno dejanje, s čimer se pretrga oziroma obnovi zastaranje pregona.
VSL sodba I Kp 399/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila uporaba ponarejene fotokopije računa pri zavarovalnici opredeljena kot uporaba krive listine kot prave.
Sodba I Ips 384/2005 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bilo kaznivo dejanje ponarejanja listin ugotovljeno z uporabo odrezkov položnic, ki jih ni podpisala za to pooblaščena oseba (poštni ali bančni uslužbenec).
Sodba I Ips 371/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pomen neupravičeno izpolnjene izjave v listini (posebni primeri ponarejanja po 257. členu KZ) presoja na podlagi pravno relevantnih posledic, ki bi jih listina utegnila povzročiti v pravnem razmerju.
Sodba I Ips 195/2005 — Vrhovno sodišče
-
Opis kaznivega dejanja ponarejanja dovolilnice za prevoz tovora je bil pomanjkljiv, ker ni navedel, da listina ne izvira od pristojnega državnega organa.
Sodba I Ips 164/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za predložitev krivega spričevala zaradi vpisa v delovno knjižico.
-
Sodišče je kot listino opredelilo del karoserije vozila, v katerega je vtisnjena tovarniška identifikacijska številka, če je ta številka spremenjena ali ponarejena.
Sodba I Ips 20/2000 — Vrhovno sodišče
-
Obdolženec je v tujo potno listino vstavil svojo fotografijo, s čimer je realiziral elemente ponarejanja javne listine.
VSL sodba I Kp 374/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker je ugotovilo, da je pri uporabi pečata družbe na akceptnih nalogih ravnal kot pooblaščeni zastopnik podjetja, s čimer je bila izključena protipravnost njegovega ravnanja.
VSL sodba I Kp 766/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Obdolženec je kaznivo dejanje storil z uporabo ponarejenih potrdil o osebnem dohodku, ki so bila izdana s strani neobstoječega podjetja.
VSL sodba I Kp 344/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker tožilstvo ni uspelo dokazati, da je obdolženec vedel za predrugačenost potnega lista (iztrgana lista) v trenutku njegove predložitve na mejnem prehodu.
VSL sodba I Kp 1239/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je kazniva vsaka uporaba predrugačene listine ne glede na subjektivni motiv storilca.
VSL sodba I Kp 1147/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji obdolženčevega vedenja o ponarejenosti vozniškega dovoljenja upoštevalo nesorazmerno visoko plačilo za pridobitev dokumenta in uradno potrdilo, da obdolženec v registru izdanih dovoljenj sploh ni voden.
VSL sodba I Kp 1117/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno z uporabo ponarejenega vozniškega dovoljenja pri kontroli cestnega prometa.
VSL sodba I Kp 1204/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji subjektivnega elementa (vedenja o ponarejenosti) utemeljeno upoštevalo dokaze o obdolženčevi predhodni odgovornosti za vožnjo brez vozniškega izpita ter uradna obvestila pristojnih organov o neobstoju veljavne registracije.
VSL sodba I Kp 955/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Obtoženec je uporabil potni list z navideznimi žigi, ki niso izkazovali dejanskega prestopanja mej, kar je služilo prikrivanju njegove poti.
VSL sodba I Kp 216/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je šlo za predrugačenje uradnega zaznamka tuje carinske službe v potni listini.
VSK sklep Kp 448/93 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno z izbrisom vpisa varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila v vozniškem dovoljenju, s čimer je bila onemogočena verodostojna kontrola upravičenosti vožnje.
VSL sodba Kp 1000/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da tudi neoverjena fotokopija položnice, ki je bila prirejena z namenom prikrivanja poneverbe, izpolnjuje znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.
VSL sodba Kp 1295/93 — Višje sodišče v Ljubljani