kaznivo dejanje poneverbe
Sentenca
Kaznivo dejanje poneverbe stori oseba, ki si protipravno prilasti denar, stvari ali drugo premoženje, ki ji je zaupano pri delu ali v zvezi z opravljanjem službene dolžnosti. Bistveni element dejanja je zloraba zaupanega položaja oziroma pooblastila za razpolaganje s premoženjem, pri čemer storilec premoženje, ki ga je prejel v okviru svojih delovnih nalog, zadrži zase namesto da bi ga izročil upravičencu (141. člen KZ RS).
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker zaradi nejasnosti v izvedenskem mnenju ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti višine protipravno prilaščenih sredstev, kar je vplivalo na pravno kvalifikacijo glede premoženja velike vrednosti.
VSM Sodba II Kp 55793/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je bilo kaznivo dejanje storjeno z neupravičenim izplačevanjem nagrad in zadržanjem gotovine iz naslova društvenih sredstev, pri čemer potrditev finančnih poročil s strani nadzornega organa ni razbremenila odgovornosti.
VSM Sodba IV Kp 41852/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da za prilastitev ni nujno, da lastnik trajno izgubi pravno oblast nad stvarjo, saj storilec s kaznivim dejanjem pravno ne more postati lastnik, temveč zadošča storilčev naklep in zunanja manifestacija ravnanja.
VSL Sodba VII Kp 13197/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila oprostilna sodba izrečena, ker obdolžencu ni bilo dokazano, da bi si premoženje protipravno prilastil zase, temveč se mu je očitala korist za gospodarsko družbo, kar v konkretnih okoliščinah ni izpolnilo zakonskih znakov kaznivega dejanja.
VSM Sodba IV Kp 46547/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo razliko med starejšo ureditvijo (KZ), ki je poneverbo vezala izključno na gospodarsko dejavnost, in veljavno ureditvijo (KZ-1), ki zajema tudi zaupanje v okviru zaposlitve.
VSM Sodba II Kp 26642/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ · 245. člen KZ-1 · 209. člen KZ-1 · 209. člen, odstavek 1 KZ-1 · 209. člen, odstavek 4 KZ-1 · 38. člen KZ-1 · 54. člen OZ · 378. člen ZKP · 358. člen ZKP · 367. člen ZKP · 367. člen, odstavek 4 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 391. člen ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da zgolj navedba delovnega mesta 'vodja poslovalnice' ne zadostuje za konkretizacijo zakonskega znaka zaupanosti premoženja, če iz opisa ne izhaja pravna podlaga za razpolaganje s sredstvi, ki presegajo okvirje te poslovalnice.
VSRS Sodba I Ips 45047/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zakonski znak zaupanosti denarja v opisu dejanja dovolj konkretiziran z navedbo, da je bila obdolženka zaposlena kot vodja poslovalnice, kar ji je omogočalo razpolaganje z denarjem družbe.
VSK Sodba II Kp 45047/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da pri opredelitvi vrednosti listine kot predmeta poneverbe ni odločilna le njena materialna sestava, temveč tudi intelektualna vsebina, ki ji daje vrednost v pravnem prometu.
VSM Sodba IV Kp 40436/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker je v opisu dejanja navedeno, da je denar prilastil tretji pravni osebi, ne pa sebi, kar ne izpolnjuje zakonskega znaka prilastitve "sebi".
VSM Sodba IV Kp 4488/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvo sodišče ni ustrezno analiziralo navedb obtožencev, da so dvignjeno gotovino izročali tretjim osebam za nadaljnje poslovanje družbe, kar izpodbija obstoj prilastitvenega namena.
VSC Sklep II Kp 16193/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da opis obtožbe vsebuje vse znake kaznivega dejanja, če določno navaja, da sta si obdolženca z zavestnim sodelovanjem prilastila zaupan denar, ne glede na obstoj naknadnih civilnopravnih dogovorov med udeleženimi družbami.
VSC Sklep II Kp 7602/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je elemente kaznivega dejanja poneverbe prepoznalo v ravnanju zaposlene, ki je prejeto gotovino od strank zadržala zase in je ni evidentirala v poslovnih knjigah delodajalca.
VDSS Sodba Pdp 536/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri opisu kaznivega dejanja poneverbe v izreku sodbe zadošča konkretizacija izvršitvenih ravnanj in zneskov, ni pa nujno navesti natančnih datumov vsakega posameznega izročitvenega dejanja, če so ta dejstva obrazložena v razlogih sodbe.
VSM Sklep IV Kp 17554/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je za kaznivo dejanje poneverbe nepomembno, ali je obdolženec manko blaga sam porabil ali ga odtujil tretjim osebam, saj je bistvena neupravičena odtegnitev predmetov oškodovani družbi.
VSM Sodba IV Kp 36623/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da stalno prisvajanje novih sredstev po vračilu prejšnjih in končni izostanek vračila zneska potrjujeta namen protipravne prilastitve, kljub obrambi, da je šlo le za začasno uporabo denarja.
VSL Sodba II Kp 25768/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dvigovanje družbenega denarja brez poslovne podlage in brez namena vračila s strani edinega lastnika in direktorja predstavlja protipravno ravnanje, ki izpolnjuje znake poneverbe.
VSRS Sodba I Ips 2546/2010-99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila stvar obdolžencu zaupana v zvezi z zaposlitvijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in izpovedb prič.
VSL sodba II Kp 53055/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 209. člen KZ-1 · 209. člen, odstavek 1 KZ-1 · 209. člen, odstavek 3 URS · 35. člen URS · 37. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 8 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 391. člen ZKP · 6. člen ZKP · 6. člen, odstavek 1 -
Sodišče mora v sodbi natančno obrazložiti okoliščine, iz katerih izhaja obsojenčeva pravica do razpolaganja s tujim premoženjem; odsotnost takšne obrazložitve predstavlja kršitev kazenskega postopka.
VSRS Sodba I Ips 50523/2010-100 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obtoženko, ker v obtožbi ni bilo izkazano, da bi bila protipravno prilastljena sredstva povezana z opravljanjem gospodarske dejavnosti, saj je šlo za sredstva javnega zavoda.
VSM sodba IV Kp 36807/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pridobitev koristi ni zakonski znak poneverbe in ne vpliva na odmero kazni.
VSM sodba I Kp 112/2007 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da je kaznivo dejanje poneverbe podano tudi v primeru komisijske prodaje, ko si lastnik trgovine protipravno prilasti iztržek od prodaje vozovnic, ki so bile njegovemu podjetju zaupane na podlagi pogodbe z drugim gospodarskim subjektom.
Sodba I Ips 145/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za inkasanta, ki je pobrano naročnino zadržal zase namesto da bi jo nakazal delodajalcu.
VSL sodba Kp 1295/93 — Višje sodišče v Ljubljani