kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari
Sentenca
Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari je podano, ko storilec neupravičeno poseže v tujo lastnino na način, da zmanjša njeno vrednost ali uporabnost. Za obstoj kaznivega dejanja je odločilno stanje stvari v trenutku storitve dejanja; kasnejša možnost sanacije ali naravne regeneracije poškodovane stvari ne izključuje protipravnosti ravnanja in ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja (177. člen KZ RS).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja, ki navaja le uporabo električne žage na živi meji, brez opisa konkretnih poškodb ali uničenja rastja, ne zadošča za opredelitev kaznivega dejanja.
VSL Sodba VII Kp 49340/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da opis kaznivega dejanja zadosti zakonskim zahtevam, če iz opisa načina izvršitvenega ravnanja nedvoumno izhaja učinek poškodovanja, tudi če ta ni posebej poimenovan kot ločen zakonski znak.
VSRS Sodba I Ips 7738/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da porezanje rastlin in dreves predstavlja poškodovanje tuje stvari, ker so te za lastnika izgubile svojo estetsko in funkcionalno vrednost, ne glede na kasnejšo rast.
VSK Sodba II Kp 70107/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožbene navedbe o opustitvi navedbe višine škode v opisu dejanja niso utemeljene, saj višina škode ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja po prvem odstavku 220. člena KZ-1.
VSM Sodba IV Kp 4840/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 220. člen KZ-1 · 220. člen, odstavek 1 KZ-1 · 49. člen KZ-1 · 49. člen, odstavek 2 SPZ · 266. člen, odstavek 1 SPZ · 54. člen SPZ · 8. člen URS · 22. člen URS · 29. člen ZKP · 144. člen ZKP · 19. člen ZKP · 19. člen, odstavek 3 ZKP · 23. člen ZKP · 306. člen ZKP · 306. člen, odstavek 3 ZKP · 354. člen ZKP · 354. člen, odstavek 1 ZKP · 355. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 7 ZKP · 372. člen ZKP · 65. člen -
Sodišče je poudarilo, da opis v obtožnem predlogu, ki navaja leasingojemalca kot lastnika avtomobila, zadostno konkretizira zakonski znak tuje stvari.
VSM Sklep IV Kp 15161/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bilo poškodovanje tuje stvari ugotovljeno kot uničenje impregnacije šotorskega platna z razpršilom, kar je onemogočilo njegovo primarno funkcijo zaščite pred dežjem.
VSK Sodba II Kp 38287/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je vozilo šteti za poškodovano že zaradi snetja vrat, saj je s tem postalo funkcionalno manj vredno, tudi če niso bile podane dodatne fizične poškodbe na samih vratih.
VSL Sklep VII Kp 24998/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo obtožni predlog, ker tožilstvo ni navedlo, v čem se kaže poškodba pokrova motorja vozila (npr. udrtina, razpoka, poškodovan lak), temveč je navedlo le abstraktno trditev o poškodovanju.
VSL Sklep VII Kp 20459/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo obtožni predlog, ker opis dejanja, da je osumljenec poškodoval mizo v gostinskem lokalu, ni vseboval konkretizacije lastništva poškodovanih stvari, kar je ključno za ugotovitev »tujosti« kot zakonskega znaka.
VSL Sklep VII Kp 66523/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da nastavitev pasti in udarec z rovnico, ki povzročita pogin psa, izpolnjujeta znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
VSC Sodba II Kp 32307/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti v opisu dejanja jasno razvidno, v čem se kaže nerabnost ali uničenje stvari, da bi bilo mogoče potrditi obstoj kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 13007/2012 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za poškodovanje dovozne poti z odstranitvijo robnikov, stebrov in tlakovcev, kar je sodišče ocenilo kot poseg v funkcionalnost in s tem kot znake kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 330/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno z udarci in brcami v vozilo, kar je povzročilo fizično poškodbo pločevine.
VSC sodba Kp 97/2000 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je bila sodba razveljavljena, ker sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo, kateri priključek je bil v času trčenja nameščen na obdolženčevem traktorju, kar je onemogočilo verodostojno oceno izvedenskega mnenja.
VSL sodba I Kp 875/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot poškodovanje oziroma napravo stvari za nerabno kvalificiralo tako fizično uničenje (razbitje stekla) kot tudi poseg v okolico, ki onemogoča rabo stvari (odstranitev humusa ob poti).
VSL sodba I Kp 262/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obdolženca oprostilo obtožbe, ker opis dejanja ni vseboval konkretnih poškodb na vozilu, čeprav je bilo navedeno izvršitveno dejanje in višina škode.
VSL sodba I Kp 284/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da rezanje tuje žive meje predstavlja poškodovanje tuje stvari, ne glede na to, ali si bo rastlina kasneje opomogla.
Sodba Kp 1/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni celovito ocenilo dokazov o lastništvu spornega mejnega pasu, kjer je obdolženec posekal drevje, in ni preverilo obdolženčevih trditev o obstoju dogovora o meji.
VSL sklep Kp 1383/93 — Višje sodišče v Ljubljani