kaznivo dejanje poslovne goljufije
Sentenca
Kaznivo dejanje poslovne goljufije (228. člen KZ-1) stori, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju posla drugega preslepi s prikazovanjem izpolnitve obveznosti ali prikrivanjem njihove neizpolnitve, s čimer si pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo. Za obstoj kaznivega dejanja morata biti podana objektivni znak preslepitve in subjektivni znak preslepitvenega namena, ki morata biti v obtožnem aktu ustrezno konkretizirana z navedbo dejanskih okoliščin, iz katerih izhaja zmotna predstava oškodovanca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kot elemente preslepitve izpostavilo zamolčanje blokiranega transakcijskega računa, neplačevanje obveznosti kljub razpoložljivim sredstvom, nasprotovanje izvršilnemu postopku in prenos direktorskega položaja na tujca ob hkratnem zagotavljanju plačila.
VSRS Sodba I Ips 21675/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je preslepitveni namen dovolj konkretiziran, če obtožni akt poleg lažne obljube ob sklenitvi posla navaja tudi konkretna opustitvena ravnanja med izvajanjem pogodbe, ki kažejo na neizpolnitev obveznosti kljub razpoložljivosti sredstev.
VSM Sklep IV Kp 89967/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo obsodilni del sodbe, ker opis dejanja ni vseboval konkretnih okoliščin, ki bi dokazovale preslepitveno ravnanje obdolženca v stipulacijski fazi pogodbe, temveč zgolj njegovo neizpolnjeno zavezo.
VSM Sodba II Kp 36737/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora opis dejanja v izreku sodbe vsebovati konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve in subjektivnega namena, medtem ko je dokazanost teh znakov stvar dejanske presoje v postopku.
VSM Sklep II Kp 6057/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo pomen opredelitve konkretnega ravnanja oškodovanca, ki je bilo povzročeno s preslepitvijo, ter časovno komponento preslepitvenega ravnanja v razmerju do izpolnitve obveznosti.
VSRS Sodba I Ips 2668/2016 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da zgolj neizpolnitev obveznosti dobave blaga po prejetem avansu in slabše finančno stanje obdolženca ne zadoščata za sklep o obstoju preslepitvenega namena ob sklenitvi pogodbe.
VSM Sodba II Kp 18321/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da mora biti v opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije storilčevo preslepitveno ravnanje konkretizirano tako, da jasno izkazuje zvezo med preslepitvijo in neizpolnitvijo pogodbenih obveznosti.
VSC Sodba II Kp 46459/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da obljube o plačilu, dane po zapadlosti terjatve, ne morejo predstavljati kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj je to dejanje z zapadlostjo računa že dokončano.
VSM Sodba II Kp 3554/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da se kaznivo dejanje poslovne goljufije lahko izvršuje vse do trenutka pridobitve premoženjske koristi oziroma pridobitve posesti nad predmetom dobave.
VSM Sodba II Kp 17526/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da preslepitvenega namena ni treba posebej konkretizirati v opisu dejanja, saj je bistven element dejanska zamolčana zavest storilca o neizpolnitvi obveznosti.
VSM Sodba II Kp 794/2016 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 KZ-1 · 228. člen, odstavek 2 ZKP ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 374. člen ZKP · 374. člen, odstavek 4 ZKP · 391. člen ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da obdolženec obljubljenih obveznosti iz pogodbe ni izpolnil, ne zadostuje za opis zakonskega znaka preslepitve, če ni dokazan preslepitveni namen.
VSM Sodba II Kp 25085/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bila preslepitev podana, ker je storilec sklenil pogodbo, čeprav je vedel, da gospodarska družba ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za izpolnitev obveznosti.
VSM Sodba II Kp 50611/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker je ugotovilo, da je bila neizpolnitev pogodbenih obveznosti posledica objektivnih finančnih težav in izpada sponzorskih sredstev v času finančne krize, ne pa goljufivega namena ob sklenitvi posla.
VSM Sodba II Kp 24129/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker v opisu dejanja ni bilo izkazano, da bi obdolženec ob sklenitvi posla vedel, da obveznosti ne bo izpolnil, zato je šlo zgolj za civilnopravno razmerje.
VSM Sodba II Kp 40605/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker so bili konkretni dokazi o preslepitvenem namenu (npr. izogibanje stikom, zavajanje z združitvijo družb) navedeni le v obrazložitvi, ne pa v izreku sodbe.
VSC Sodba II Kp 15016/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za preiskavo, ker opis dejanja ni vseboval konkretizacije zakonskega znaka preslepitve in je ostal na abstraktni ravni.
VSM Sklep II Kp 44647/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je obdolženca oprostilo obtožbe, ker v opisu dejanja niso bili izkazani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije, zlasti element preslepitve v trenutku sklepanja pogodbe.
VSM Sodba II Kp 13409/2016 — Višje sodišče v Mariboru